Po vrsti lovorik, priznanj in športnih presežkov, ki jih krona lanska zlata medalja za Slovenijo na Eurobasketu, je kapetan slovenske vrste in najkoristnejši igralec tega prvenstva zdaj postal še najvplivnejši Slovenec za leto 2017. Ko mu je novinar v bližini American Airlines Arene v Miamiju, kjer sta lahko zaradi peklenskega Dragićeva urnika šele okoli polnoči sedla k intervjuju za Obraze 100, povedal, da je prvi na tokratni lestvici prav on, je bil Dragić tega iskreno vesel: "Vsak športnik hoče biti zgled, ta naziv revije Obrazi pa je nekaj posebnega, ker ni povezan samo z mojim košarkarskim znanjem, pač pa tudi z mojo osebnostjo." Bolj prav ne bi mogel imeti.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Dragiću je njegova vrhunska športna kariera, kamor se je v zadnjem obdobju prištelo še to, da je kot prvi Slovenec nastopil na NBA spektaklu (tekmi vseh zvezd) in se z Miamijem uvrstil v končnico lige NBA, naložila tudi veliko odgovornost. Njegova stališča in dejanja imajo težo. Vplivajo. Velikokrat pove, kaj si misli, tudi o denarni nagradi, ki jo je država namenila zlatim košarkarjem, je. In gotovo se tudi sporočilo naslednjih njegovih besed iz intervjuja za Obraze 100 sliši glasneje ravno zato, ker je njegovo: "V osnovni šoli sem bil vedno označen za čefurja. To mi ni bilo niti najmanj všeč, a nikoli nisem imel potrebe, da bi tistega, ki me je tako klical, želel zmerjati ali užaliti nazaj. Vedno sem pomislil, kako se sam počutim, in nikoli nisem hotel, da bi se tako tudi kdo drug." Pomembno je le to, še pravi Dragić, "kakšen je človek znotraj."
Posebnost letošnje lestvice 100 najvplivnejših Slovencev, na kateri so politiki, znanstveniki, humanitarci, kulturniki, podjetniki, gospodarstveniki, novinarji in TV voditelji, (sive) eminence, cerkveni dostojanstveniki ... je, da na njenem vrhu kraljujejo športniki. Drugi je Luka Dončić, ki ga v Obrazih 100, kjer o vplivnih Slovencih pišejo znani Slovenci, portretira športna novinarka 24 ur na POP TV Sanja Modrić. Tretja je alpska smučarka Ilka Štuhec, o kateri v Obrazih 100 piše njena sestra, četrti je predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki ga v reviji opisuje oče in odvetnik Peter Čeferin. Na petem mestu je "zlati selektor" Igor Kokoškov. Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, o njem med drugim zapiše, da je "srbsko predrzen in duhovit, ameriško odločen in osredotočen, slovensko delaven in skromen ter nekako budistično miren, moder in prijazen."
Lestvico 100 najvplivnejših Slovencev je sestavilo 14 odgovornih urednikov, avtorjev in direktorjev iz vseh večjih slovenskih medijev. Da so izbrali, so tekli dva kroga. Najprej so vsak zase nominirali ljudi, ki so po njihovi oceni v letu 2017 pomembno vplivali na življenje v Sloveniji ali tudi širše. Prispelo je kar 784 nominacij za 394 različnih osebnosti. V drugem koraku so od tistih, ki so prejeli dve nominaciji ali več, s tajnim glasovanjem določili lestvico 100 najvplivnejših Slovencev za leto 2017.
Prvega Pomurca na lestvici najdemo na visokem 14. mestu. To je svetovno priznani očesni kirurg prim. mag. Vladimir Pfeifer. Lani je opravil implementacijo očesne roženice, operacijo, s katero je pacientu, po kar dvajsetih letih slepote, na levem očesu povrnil vid.
Na 32. mestu na je dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka, prav tako rojena Pomurka. Lani je sodelovala pri svetovno odmevnem odkritju gravitacijskih valov. "V naši galaksiji je med 200 in 400 milijoni zvezd, galaksij v vesolju pa, po ocenah, nekaj sto milijard," pripoveduje v intervjuju za Obraze 100. In čeprav jo teleskopi na Havajih, Kanarskih otokih in v Čilu nosijo v nebo, ostaja trdno na Zemlji tudi takrat, ko se denimo loti prekmurske gibanice. Njena ima kar dvanajst plasti.
Na 43. mestu je Uroš Hakl, solastnik Večer Skupine, v kateri je že več kot 30 različnih blagovnih znamk. Tudi Vestnik in Vestnik.si, kjer je direktor. V Obrazih 100 Hakla portretira še en znani Pomurec, Peter Polanič, predsednik uprave Panvite in Haklov bratranec. Med drugim zapiše, da ga tudi on skušal odvrniti od namere, da postane medijski lastnik. A doda: "Po svoji dobri navadi je poslušal, vendar ni slišal. In razvoj dogodkov potrjuje, da je tudi to njegova dobra lastnost."
63. na lestvici je v Križevcih, leta 1941, rojeni prvi slovenski predsednik Milan Kučan oziroma "mož dosanjanih sanj," kot ga je v Obrazih 100 dolgoletni odgovorni urednik Slovenskih novic Marjan Bauer. Dejan Židan, kmetijski minister in predsednik SD, je 96. na lestvici. Na junijskih parlamentarnih volitvah se bo, sodeč po raziskavah javnega mnenja. z Janezom Janšo, Marjanom Šarcem in morda tudi Mirom Cerarjem pomeril za položaj predsednika vlade. Tanja Starič, uveljavljena notranjepolitična novinarka, trenutno urednica notranje politike na Radiu Slovenija, o "političnem vzponu ljubitelja znanstvene fantastike," filmskega žanra, ki ga ima Židan najraje, v Obrazih 100 med drugim zapiše, da bo zanj ključno predvsem predvolilno osvajanje urbanih središč, še zlasti Ljubljane, kjer je SD nekoč imela precej več podpore kot danes.