Glavna vsebina nagovorov ob odprtju mostu pred pol stoletja je bila, da je most napoved začetka nadaljnjega sodelovanja, ker je tudi sam rezultat skupnega dela avstrijskih in jugoslovanskih inženirjev in delavcev. »Prireditev je v tistem času vzbudila veliko interesa in bila številčno obiskana. Želim si, da bi se to ponovilo tudi sedaj,« je na tiskovni konferenci povedal župan Bad Radkersburga Heinrich Schmidlechner.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Simbol prizadevanja
Obe mesti je stoletja povezoval skromen leseni most, ki pa je bil v ledeno mrzli zimi februarja 1929 uničen zaradi ledu. S tem je bila prekinjena tudi trgovina. Za potniški promet pa so takrat skrbele ladje. Prvi betonski most so zgradili leta 1930. Tega so porušili nemški vojaki med umikom leta 1945, leta 1952 so namesto njega zgradili pomožni most. Da bi omogočili gospodarske vezi in meddržavno sodelovanje, so zato leta 1969 zgradili nov, 111 metrov dolg in 13 metrov širok betonski most. Bil je rezultat skupnega dela avstrijskih in jugoslovanskih inženirjev. Tako naj bi postal simbol prizadevanja, da bi pozabili na stare spore.
Sodelovanje je pomembno
Mesti sta danes medsebojno povezani s številnimi skupnimi projekti. Potekajo pa tudi dogovori o vzpostavitvi mednarodne avtobusne povezave, je še povedal Schmidlechner.
Župan Stanislav Rojko je poudaril, da most predstavlja tudi okno v svet gospodarski coni, ki raste v Gornji Radgoni. Hkrati pa je dodal, da postaja preozek v širšem smislu. "Potrebujemo nove povezave, pohodniškega, železniškega, cestnega na jugu mesta blizu industrijske cone, ali pa na severu za povezavo z avstrijskimi toplicami," je povedal. Napoved velikega dogodka sta sklenila z besedami, da želijo praznovati skupaj in ohraniti nadaljnje sodelovanje ter se skupaj razvijati.
Na tiskovni konferenci je bila tudi tudi Mira Borko (takrat Prelog), ki je pred petdesetimi leti kot 12-letna učenka Osnovne šole Gornja Radgona na mostu predsedniku Jonasu izročila šopek in mu zaželela, naj most prijateljstva še poglobi in utrdi. Borkova čestitko pozna še danes, saj jo je na konferenci dobesedno ponovila. Kot je povedala, se ji je dogodek stisnil globoko v spomin. Takrat jo je prevzela predvsem karizma predsednikov, zlasti Tita, in navdušenje ljudi, ker je most povezal obe državi.