Direktorica Zbornice kmetijsko živilskih podjetij Tatjana Zagorc je v uvodu predstavila študijo, ki sta jo Jože P. Damjan in Branko Korže iz Ljubljanske Ekonomske fakultete. V študiji na podlagi statističnih podatkov poskušata dokazati ekonomsko učinkovitost kmetijskih posestev, ki so zakupniki pretežnega dela državnih kmetijskih zemljišč. Za analizo predlaganih rešitev okrog zakupa in prometa s kmetijskimi zemljišči, ki dolgoročno – po izteku posameznih najemnih obdobij predvideva zmanjševanje obsega zemljišč za najem velikim kmetijskim gospodarstvom. V študiji zaključujeta, da bo ta ukrep neugodno vplival na prehransko varnost Slovenije. S študijo ni nič narobe, saj korektno povzema statistične podatke. Problem študije je, da ne upošteva drugih ključnih kriterijev, ki vplivajo na t.i. »visoko produktivnost« kmetijskih posestev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(PROSTA DELOVNA MESTA) Iščete službo? Te čakajo na vas
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 190 prostih delovnih mest.
Zanemarja dejstvo, da posestva kmetujejo na najkakovostnejših in strnjenih zemljiščih. Statistični podatek o povprečnem hektarskem donosu na kmetijah zaostaja za posestvi, ker zajema zasebne kmetije na vseh kmetijskih področjih in tu so pogoji za kmetovanje zelo različni in tudi donosi na območjih z omejenimi dejavniki npr. Na zavajanje študij je opozoril nekdanji svetovalec in sedanji direktor KZ Ljutomer – Križevci Slavko Petovar, ki je izpostavil oljno ogrščico kot kulturo pri kateri je moč meriti produktivnost kmetijskih posestev in zasebnih kmetov. Oljna ogrščica je kultura, ki se seje na primerljivih kmetijskih zemljiščih. Razlika v povprečnem donosu pa je le okrog sto kilogramov po hektarju. Predstavniki kmetov so predstavili že znana stališča. Tako, da na tem srečanju kompromisa ni bilo mogoče pričakovati. Je pa pomenljivo, da sta tako Zagorčeva kot predsednik združenja kmetijskih podjetij Branko Virag ves čas izpostavljala, da naj sklad kmetom ponudi 6000 hektarjev neobdelanih zemljišč. Gre za ciničen in podcenjujoč predlog. V predstavljanju različnih argumentov in tudi napovedi o zaščiti svojih interesov, bi se tako posestva kot tudi kmetje morali zavedati, da nimajo neomejene razpolagalne pravice nad zemljo in da zemlja ni in ne more biti zgolj sredstvo za ustvarjanje velikih dobičkov. Nenazadnje velik del stroškov kmetijske proizvodnje pokrivajo neposredno davkoplačevalci preko subvencij, zato so grožnje povsem od več. Tudi velike infrastrukturne objekte za večjo produktivnost ali obnove npr. nasadov v veliki meri sofinancirajo davkoplačevalci.
