Kdor se v teh dneh vozi skozi Ljutomer, opazi, da tam zaznamujejo častitljivo obletnico. Praznujejo njihovi gasilci, ki za požarno varnost in dobrobit Ljutomera in okolice skrbijo že 150 let. Pred gasilskim domom, ki je letos doživel veliko obnovo, me je pričakal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Ljutomer Dušan Hunjadi, ki z družino živi v stanovanju nad domom. Gasilstvu je predan, odkar pomni. »Dobrega gasilca ne najdeš na ulici, ampak ga moraš vzgajati od malih nog, da mu gasilstvo zleze pod kožo. Kot je zlezlo meni, ko me je oče vzgajal v mladega gasilca in sem s polnoletnostjo postal operativni gasilec v naši enoti,« mi pojasni. Od mladih nog je bil v gasilskem duhu vzgajan tudi zdajšnji predsednik PGD Ljutomer Danilo Polanič, ki mi je ob spremstvu žene Mateje gasilski dom tudi razkazal.
Gasilci, naši junaki
Za njimi je precej naporno leto, saj so veliko časa namenili obnovi objekta in pridobivanju potrebnih finančnih sredstev. Rezultati so vidni. Obnovljeni sta gasilska garaža in dovozna ploščad. Del finančnih sredstev so dobili od Občine Ljutomer, preostalo so zagotovili sami. »Predvsem smo veliko del v notranjosti gasilskega doma opravili sami. Finančni stroški so bili namreč previsoki. Kupiti smo morali tudi nove zaščitne obleke, v tem času so se spremenili še stroški goriva in drugega vzdrževanja. Obenem se je povečalo število intervencij, teh je bilo že več kot 90. Izobraževanja, ki so nujna, so prav tako povezovana s stroški,« govori predsednik Polanič, medtem ko mi razkazuje dom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Za obnovo jim je ostal še prostor, ki bo imel prav poseben namen. »Tukaj bo spominska soba,« pokaže Polanič, ko vstopimo v še neobnovljeno sobo v prvem nadstropju. Trenutno so po starih mizah in tleh v škatlah zložene slike, gasilski časopisi, čelade in podobno. Na koncu sobe pa sameva omara, znotraj katere je časopisna objava iz leta 1933, v kateri so poročali o požaru v Radencih. »Če je časopisni izrezek iz leta 1933, potem si lahko samo mislimo, koliko let je stara omara,« glasno razmišlja moj sogovornik.
Za vrednotenje njihovega obstoja in dela, ki ga prevečkrat doživljamo kot samoumevnega, se je treba ozreti v preteklost. Kdaj je bilo gasilsko društvo ustanovljeno in katere vzpone in padce je doživljalo, je v biltenu, izdanem pred desetimi leti, natančno zapisal Anton Ratiznojnik, tedanji kustos ljutomerskega muzeja. »Zgodovinski bilten prikazuje obdobje vse do leta 2011. Dogajanje od takrat ni več zabeleženo, je pa zapisano v spominu naših gasilcev,« pojasni Polanič, katerega žena Mateja trenutno še zbira podatke in zapisuje zgodbe, ki bi jih radi izdali v novem zborniku.
»Čas imamo do naslednjega junija, ko bomo obletnico svečano proslavili. Letos smo bili primorani zaradi epidemioloških razmer in ukrepov, sprejetih v zvezi s tem, slavnostno akademijo in sprevod odpovedati.« Avgusta so vseeno uspešno izpeljali razstavo, na kateri si je bilo mogoče ob številnih fotografijah z obletnic, delovnih akcij, intervencij in priznanj gasilskega društva ogledati tudi dela učencev osnovnih šol Ivana Cankarja Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici in Stročja vas na temo Gasilci, naši junaki.
Razstavo likovnih del v Galeriji Anteja Trstenjaka Ljutomer si lahko ogledate tudi v virtualni galeriji.
Najstarejše gasilsko društvo v Pomurju
Glavni pobudnik in ustanovitelj takrat Prostovoljne požarne brambe je bil ljutomerski tržan Johann Steyer. Društvo je na njegovo pobudo nastalo 31. julija 1871 in je tako prvo gasilsko društvo v Pomurju in četrto v Sloveniji. K nastanku in razvoju so odločilno pripomogli donatorji in posamezni podporni člani, kasneje pa je društvo razširilo obseg delovanja tudi na druge oblike humanitarne pomoči ob naravnih nesrečah. Že takrat je obstajala društvena solidarnost – podporni sklad v primeru nesreče, bolezni ali smrti članov. Od nastanka do konca prve svetovne vojne so bili v rokah nemških tržanov in nemško mislečih Slovencev. Po razpadu Avstro-Ogrske se je društvo priključilo Zvezi prostovoljnih gasilnih društev v političnem okraju Ljutomer in se leta 1920 preimenovalo v Prostovoljno gasilno društvo Ljutomer. Prvi uradni načelnik je bil veleposestnik in tržan Alojz Rajh iz Ljutomera.
Če je imelo društvo leta 1871 ob ustanovitvi v lasti dve manjši brizgalki, voz za prevoz vode, dva soda in leseno skladišče za vso opremo, je danes povsem drugače. »Spadamo v 4. kategorijo po državnih merilih in smo osrednja enota v Občini Ljutomer. Od leta 1997 imamo status gasilske enote širšega pomena (GEŠP) in posredujemo na celotnem območju Upravne enote Ljutomer, na odseku pomurske avtoceste in po potrebi tudi širše. Požarno pokrivamo še občini Veržej in Razkrižje,« razloži Danilo Polanič.
Članov in članic je 186, od tega je 54 operativnih gasilcev, 15 starejših gasilcev in gasilk, 17 podpornih članov in 17 drugih članov. Imajo tudi 83 članov, mlajših od 18 let. Najstarejši član je Jože Jurkovič, star 85 let. »Gasilstvu se pridruži veliko osnovnošolcev, ko odrastejo, pa se jih večina porazgubi. Tako da člani po navadi ostanejo tisti, ki jih z drugimi gasilci vežejo sorodstvene vezi,« še pravi predsednik ljutomerskih gasilcev. V PGD Ljutomer je tako aktivnih kar nekaj družin s štirimi člani in članicami ali več.
Na pomoč tudi v tujino
Ko povprašam po dogodkih, ki so se jim posebej usedli v spomin, izvem, da je teh veliko. »O tistem, kar vidimo ob kakšnih prometnih nesrečah, ne bi,« zamišljeno odgovori Polanič. Kar se tiče boja z ognjenimi zublji, vsekakor izstopa požar v podjetju Eko Plastkom leta 2017, ki se je zaradi obsežnosti in zahtevnosti uvrstil med največje in najtežje požare v Ljutomeru in vzhodni Sloveniji. Na pomoč so se odzvali med drugim ob največjih žledolomih ter poplavah pri nas in v tujini. »Leta 2016 smo pomagali v poplavah, ki so doletele srbska kraja Lučani in Obrenovac,« se spominja izkušeni gasilec.
Leta 2019 se je društvo pridružilo projektu Prvi posredovalci Slovenije, lani so v času epidemije pomagali civilni zaščiti in izvajali razkuževanje prostorov in stavb. Za to se je društvo dodatno izobraževalo. Čeprav veliko svojega časa namenjajo izobraževanju, se, ko čas dopušča, tudi družijo. »Vsako leto pripravimo prednovoletno srečanje članov, organiziramo kakšen izlet, vsak petek imamo vaje, čez zimo pa skrbimo za kondicijo z vadbo v telovadnici Osnovne šole Stročja vas. Pripravili smo že tudi kolesarski izlet Gasilski pecikl,« za konec našteje sobesednik.
V PGD Ljutomer so ob jubileju hvaležni, da je ljutomerska občina letošnje leto razglasila za leto prostovoljcev in gasilcev. S tovrstno poklonitvijo se čutita podpora in spoštovanje gasilcev – prostovoljcev, ki so in bodo tudi v prihodnje nesebično zagotavljali varovanje in pomoč.
V PGD Ljutomer je aktivnih kar nekaj družin s štirimi člani in članicami ali več.
