Vsaj delno sanacijo dolga bi lahko prinesla dražba, ki so jo sprožili upniki Brod na Muri 2, Alan Perc, s. p., in Knuplež, d. o. o., zaradi izterjave več kot pol milijona evrov s pripadajočimi obrestmi. Predmet dražbe je 22 nepremičnin v lasti občine. Med najbolj zanimivimi sta gostinsko-turistični objekt Pindža s parcelami, ki je bil v preteklosti že predmet neuspelih prodaj, in poslovna stavba, kjer imata sedež Občina Gornji Petrovci in krajevni urad. Nepremičnine na dražbi se lahko kupijo posamično, kar je nedvomno bolj privlačno za morebitne investitorje.
Pindža se na podlagi cenitvenega poročila iz lanskega leta prodaja za dobrih 130 tisočakov, občinska zgradba pa je bila leta 2018 ocenjena na slabih 74 tisoč evrov. Nepremičnina se na prvem prodajnem naroku ne sme prodati za manj kot 70 odstotkov ugotovljene vrednosti, interesenti pa morajo varščino, ki znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine, plačati tri delovne dni pred dražbo. Ogled nepremičnin je možen v petek, 26. avgusta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Nova uspešna turistična zgodba?
Kot pravi Rafael Kos, lastnik družbe Brod na Muri 2, je terjatve do občine kupil od bank, gre pa za izvršbe zaradi neodplačanih kreditov, ki se vlečejo že deset let. Župan Franc Šlihthuber naših vprašanj podrobneje ni hotel komentirati, saj je po njegovem bistveno, da bo občina lahko sanirala dolg. Zatrdil pa je, da občinska zgradba ne bo predmet dražbe in se je na seznamu nepremičnin znašla po pomoti. Kos to zanika in pojasnjuje, da se je ta seznam dolgo pripravljal in sestavljal, zato pred dražbo ne bi želel ničesar spreminjati.
»To je sedaj prva prava priložnost, da se preveri zanimanje na trgu na najbolj transparenten način prodaje, in vsak interesent lahko to priložnost izkoristi,« poudari podjetnik, ki kot primer uspešnih zgodb na Goričkem, kakršna je s pravo mero ambicioznosti in kreativnosti dosegljiva tudi z revitalizacijo Pindže, navede domačijo Pri Momi v Kančevcih, ki sta jo obnovila arhitekta Maja in Goran Dominko, ter posestvo Mala Rosa, ki ga vodita Alenka in Žarko Čede iz Ljubljane.
Kos je poslovno povezan z upnikom Percem, ki je bil tudi edini družbenik v družbi Brod na Muri 2, dokler ni Kos prek holdinške družbe Brod na Muri ponovno prevzel popolnega lastništva. Družba Brod na Muri 2, ki je upnica v Gornjih Petrovcih, je bila ustanovljena za gradbeništvo, energetske sanacije in pripravo ter izvajanje nepremičninskih projektov. Ravno tako je lastnica zemljišč na območju nekdanje vrtnarije v Murski Soboti, kjer namerava Perčeva družba Dom Loka, ki je pridobila koncesijo za 120 mest, graditi dom za starejše. Kos in Perc sta tudi manjša solastnika družbe Avantcar. Če tokratna dražba ne bi bila uspešna, se bo proces odprodaje občinskega premoženja, v prihodnosti bi lahko bil predmet prodaje tudi občinski blok in še nekatere druge nepremičnine, nadaljeval. Upnik lahko tudi unovči premoženje.
Mimogrede omenimo, da je zaradi Pindže, javnega komunalnega in gostinskega podjetja, ki je od leta 2017 v stečaju, dva dni pred javno dražbo razpisan predobravnavni narok na okrožnem sodišču v Murski Soboti. Državno tožilstvo je namreč v začetku maja vložilo obtožnico zoper Šlihthubra in nekdanjega direktorja Pindže Štefana Kuharja zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, je za Vestnik potrdil predsednik sodišča Branko Palatin.
Prst uperil v svetnike in nadzornike
O dražbi je beseda tekla na zadnji seji občinskega sveta. Točko so na dnevni red uvrstili na seji na predlog svetnika Jožeta Baleka, ki je kasneje z Gezo Šanco sodeloval v razpravi. Poudarila sta, da do dražbe ni prišlo zaradi dela občinskega sveta in občine v zadnjih štirih letih. »Ta situacija je nastajala vrsto let. Mene kot občana ob tem res zanima, kaj se je delalo v preteklosti, kaj so delali ustrezni organi, kje je bil nadzorni odbor in kaj je spremljal,« se je vprašal Šanca.
Župan Franc Šlihthuber sprva na vprašanja ni želel odgovarjati, saj da je bila zadeva na dnevni red uvrščena pozneje in bi zato brez pripravljenega gradiva težko kar koli povedal. Nato je le dejal, da je do situacije s Pindžo prišlo tudi zato, ker občinski svet v zadnjem obdobju ni potrjeval programa dela podjetja ali sprejemal njegovega zaključnega računa. Omenil je še, da je v zapisnikih nadzornega sveta Pindže pisalo, da župan in občinski svet teh zapisnikov ne smeta dobiti. »Kljub temu da smo zanje večkrat zaprosili, jih nismo dobili, čeprav sta nam vodstvo podjetja in njegov nadzorni svet na letni ravni nalagala okrog 550 tisoč evrov plačila za pokrivanje delovanja sistema Pindže. Te zgodbe se žal več ne da popraviti,« je dejal Šlihthuber.
Svetnik Šanca je ugovarjal, da težava javnega podjetja ni ta, da občinski svet in župan nista imela vpogleda v poslovanje. »Podjetje je bilo ustanovljeno izključno zaradi tega, da se bo dodatno zadolžilo, saj občina takrat ni bila več sposobna najemati kreditov. Druga napaka v ustanovitvi Pindže je bila, da ta ni opravljala storitev na trgu in je živela izključno iz občinskega financiranja. Če torej vodstvo podjetja ni izpolnjevalo pogojev do vas lastnikov, ste imeli vso možnost ustaviti financiranje. Zakaj tega niste storili, pa veste vi. Zato je nesmiselno govoriti, da je Pindža kriva za tolikšno zadolženost občine,« je bil kritičen svetnik.