Slavnostna govornica državne proslave ob dnevu reformacije, ki je dela prost dan in ga kot državni praznik obeležujemo od leta 1992, je bila v Lendavi na predvečer praznika predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Fejst vesejla san, da téj svéjtek – dén reformacije – gnes praznüvlem z vami," je uvodoma zbrane nagovorila v prekmurščini in dodala, da v teh krajih domujejo kar trije jeziki. V svojem govoru je izpostavila letošnji knjižni sejem v Frankfurtu, kjer je bila po njenih besedah Slovenija kot častna gostja ves teden v pozornosti svetovne javnosti. Spomnila je na protestantskega duhovnika in narodnega buditelja Števana Küzmiča, ki je ob koncu 18. stoletja iz grščine v prekmurščino prevedel Novo zavezo, letos pa obeležujemo 300. obletnico njegovega rojstva. Küzmič je znan tudi kot prekmurski Primož Trubar, ki je avtor prve knjige v slovenskem jeziku, Katekizma. Ob dnevu reformacije, 31. oktobru, se namreč spominjamo ravno obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige in z njimi tudi slovenski knjižni jezik. Predsednica se je ob tem v govoru poklonila še Otu Norčiču, prvemu predsedniku Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na soboški tržnici je spet prišlo do pretepa
Na kraju je bilo več policijskih patrulj.
Predsednica o skušnjavah oblastnikov
Pirc Musarjeva se je v slavnostnem govoru dotaknila še izziva, ki ga predstavlja umetna inteligenca, poudarila je pomen branja na višji ravni in med vrsticami komentirala tudi aktualno politično dogajanje. "Skušnjave pri vladanju so velike, ampak dober namen ni ustrezna protiutež nedemokratičnemu ravnanju. Vsakemu politiku bi tako morala biti vsakodnevna mantra ravno vrstica - ne vpelji nas v skušnjavo," je med drugim dejala predsednica države, pred tem pa ponovila tudi svoj govor ob predsedniški zaprisegi, v katerem je poudarila ravno pomen državnih podsistemov, ki naj bi služili ljudem in ne oblastnikom.
"Vsakodnevna borba za demokracijo, pravičnost in enakopravnost je tisto, kar nam bo tudi v prihodnje omogočilo stati inu obstati," je podčrtala predsednica v zaključku svojega slavnostnega govora v Gledališki in koncertni dvorani Lendava. V prvih vrstah v Lendavi je bilo moč opaziti številne državne politike, med drugim nekdanja predsednika Milana Kučana in Boruta Pahorja, ministre, poslance, župane in druge vidne funkcionarje ter javne osebnosti.
Poklon Štefanu Küzmiču
Govoru predsedenice države je sledil umetniški del proslave z naslovom Jezik, knjiga in umetna inteligenca. Umetniški program letošnje državne proslave posebno pozornost namenja ravno 300. obletnici rojstva učitelja in protestantskega duhovnika Štefana Küzmiča, ki je ob koncu 18. stoletja iz grščine v prekmurščino prevedel Novo zavezo in svoj prevod objavil v knjigi Nouvi Zákon(Novi testament, Novi zakon). Gre za pomemben jezikovni in literarni podvig, ki je maloštevilni jezikovni skupnosti prekmurskih protestantov v domačem jeziku posredoval temeljno delo krščanstva. Küzmičev projekt je omogočil razmah tiska in razcvet literarnega, znanstvenega, publicističnega ter verskega ustvarjanja v prekmurščini. Prekmurščina se je pokazala kot enakovreden in tudi suveren izraz jezika, ki je takrat iz narečja prerastel v knjižni jezik. Umetniški dogodek, ki poudarja Küzmičevo genialnost ter razcvet slovenskega jezika skozi prostor in čas, sta zasnovala režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar, dramaturginja je bila Ajda Rooss. Proslava združuje različne umetniške zvrsti z razmislekom o odnosu med slovenskim jezikom in uporabo jezikovnih orodij umetne inteligence, ki je vedno bolj prisotna v našem vsakodnevnem življenju. Uprizoritev sledi posameznim življenskim dogodkom, zapisanim v Küzmičevem Epitafu, obširnem nagrobnem napisu, ki si ga je Küzmič, kot je bila navada v tistih časih, pred svojo smrtjo sestavil sam.
Literarno pokrajino v slovenski in madžarski besedi so ustvarjali igralki Tjaša Železnik in Lina Akif ter igralca Vladimir Vlaškalić in Peter Pal. Avtor izvirne glasbe je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Drago Ivanuša, ki se je tudi kot pianist na odru pridružil Žigi Golobu, Emi Kobal, Niku Komac-Niksonu, Loli Mlačnik in Lauri Pal. Pesem Nobena Milana Vincetiča in Zrejlo je žito (prekmurska ljudska) je interpretirala pevka skupine Koala Voice Manca Trampuš. Avtorja scenografije sta Meta Grgurevič & JAŠA, za video je poskrbela Vesna Krebs, za kostume Tina Kolenik, za svetlobno oblikovanje pa Gregor Smrdelj.V koreografiji Rosane Hribar so nastopile Mateja Rebolj in študentke AMEU - Akademije za ples. Pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja pa sta zapela Mladinski pevski zbor OŠ Beltinci in Upokojenski MePZ Stari Kovači.
