Piše že od malih nog

Aleš Ropoša z umetniškim imenom Alexio je delovni terapevt, doma iz Trdkove, ki se ljubiteljsko ukvarja s pisanjem proze, poezije in dramskih besedil.

Lani je pri založbi Volosov hram izšel njegov knjižni prvenec Novo upanje, ki obsega 17 kratkih zgodb na 182 straneh. Zbirko je uredil in jezikovno popravil Robert Titan Felix. Kot je zapisal v uvodu, so v izhodišču tematskega spektra, s katerim se srečamo v zbirki, po eni strani mladostne izkušnje, po drugi pa razpetost med podeželjem in mestom. Podeželje v tej knjigi ni samo dežurno »drugo«, klišejska negativna protipodoba urbanega sveta, kar je precej ustaljeno v sodobni literaturi, ampak podeželje, tako kot je, v aktualnem trenutku, po eni strani vpeto v sodobni urbanizirani in globalizirani svet, po drugi pa vendarle s svojimi nezamenljivimi specifikami.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Na lendavskem gradu na ogled dela Ernsta Fuchsa

Razstava bo odprta do 31. oktobra 2024.

Zgodbe so razdeljene na tri vsebinske sklope. V prvem se navezujejo na aktualno dogajanje v družbenem prostoru v zvezi z epidemijo. Avtor je v teh zgodbah izbral protagoniste, ki karseda široko zajamejo nabor izkušenj, značilnih za čas, ki ga trenutno živimo, v tkivo zgodbe pa je zelo dobro umestil tudi prikaz, kako je družbeni prostor v obdobju karantene in epidemije dejansko funkcioniral. V drugem sklopu zgodb je Ropoša svoj pristop razširil na širša družbena polja, protagonisti pripadajo najrazličnejšim generacijam, prepleta se več različnih perspektiv. Zbirko zaokroža zgodba Vrnite nam božič. »Večina snovi je vzete iz mojih lastnih izkušenj, pri čemer so tako imena kot kraji spremenjeni, sem pa tudi velikokrat pustil domišljiji prosto pot. Zgodba Sol na rano je recimo posvečena mojima na žalost že pokojnima dedkoma, pri čemer se v zgodbi s pomočjo spominov glavnega protagonista, ki je izmišljen, pojavlja njuna življenjska zgodba. Tri koronske zgodbe, ki so nastale v času prvega vala epidemije, so nastale tako, da sem najprej preučil vse koronske ukrepe, intenzivno spremljal medije in si zamislil, kako bi se moji junaki odzvali na realno situacijo,« je povedal Ropoša o zbirki.

Osebni arhiv

Aleš Ropoša se udeležuje tudi priložnostnih literarnih nastopov, večinoma v Pomurju. Foto Osebni arhiv

Ideje črpa iz aktualnega dogajanja

Piše že od malih nog. V višjih razredih osnovne šole, ki jo je obiskoval v Kuzmi, je sodeloval pri šolskem literarnem časopisu Trobentice, med izobraževanjem na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota pa je bil dve leti urednik šolskega literarnega glasila Utrinki. Udeleževal se je tudi literarnih natečajev. Po nekajletnem premoru zaradi študija v Ljubljani je v začetku leta 2017 začel aktivneje sodelovati na literarnih natečajih in za svoja literarna dela prejel tudi številna priznanja in nagrade. Za črtico Poroka dveh sestra je leta 2017 prejel priznanje za najboljši zapis z etnološko vsebino na IV. literarnem natečaju Pišimo skupaj: Poroka, ki ga je organiziralo Društvo animatorjev Norma 7 iz Ajdovščine.

Včasih zgodba nastane tako rekoč čez noč, včasih pa je potrebnega tudi pol leta ali več, da se v njej kaj premakne, pravi Aleš Ropoša.

V letih 2017, 2018 in 2019 se je uvrstil na regijsko tekmovanje mladih literatov Urška za SV Slovenijo. Od leta 2018 objavlja pesmi na pesniškem portalu pesem.si. Tega leta se je s pesmijo Temna noč uvrstil med sedem finalistov izbora prve izvirne slovenske podoknice in z njo nastopil na finalnem večeru v Rušah. Za kratko zgodbo Bazen je na literarnem natečaju, ki sta ga razpisala knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje in časopis Sr(e)čno Trbovlje, prejel knjižno nagrado. Septembra 2019 je bil nagrajen za kratko zgodbo Šah mat ali Ban je mrtev na Zletu literarnih zavetnikov pri Sveti Trojici (organizator KGD Reciklaža). Redno objavlja v zbornikih Stopinje in Porabski koledar. Udeležuje se tudi priložnostnih literarnih nastopov, večinoma v Pomurju. Maja 2019 se je ob Tednu ljubiteljske kulture občinstvu predstavil v galeriji Mozaik v Murski Soboti, na povabilo Romskega akademskega kluba pa je nastopil na literarnem večeru poezije na Tišini.

Letos je gostoval v spletni literarni oddaji Splet besed, ki jo organizira Mikk. »Ideje za pisanje črpam iz aktualnega dogajanja, literature, glasbe, filmov, lastnih izkušenj iz otroštva, časa šolanja in pripravništva. Včasih je navdih za pisanje kak dogodek, ki se je zgodil nedavno ali daleč v preteklosti, ali oseba, katere življenjska zgodba se me dotakne, da si takrat še sam rečem, kako lepo bi bilo nekoč prebrati zgodbo o tej osebi v knjigi. Kolikor le čas dopušča, skušam spremljati sodobno literaturo vseh možnih zvrsti, berem pa tudi svetovne klasike. Kadar se pri pisanju pojavi kakšna neznanka, je treba raziskati zadevo, kar je najzanimivejši del ustvarjanja, saj tako velikokrat izvem kaj novega o svetu, v katerem živim. Včasih zgodba nastane tako rekoč čez noč, včasih pa je potrebnega tudi pol leta ali več, da se v njej kaj premakne,« pove Ropoša, ki ima še veliko načrtov. »Zadnje čase me privlači pisanje daljših povesti, seveda pa kot avtor nikoli ne veš, kaj bo na koncu nastalo iz tega. Vzporedno pripravljam nekaj kratkih zgodb, ki jih bom, ko jih bom dokončal, poslal na literarne natečaje, pišem pa tudi poezijo.«