V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane je Društvo zbirateljev Pomurja Lindva pripravilo razstavo Pisma iz Dolnje Lendave, na kateri so ob pismih razstavili še druge različne dokumente, bakroreze, žige, pečatnike in druge predmete, ki so jih uporabljali pri pisanju med 16. in 19. stoletjem v Lendavi in okolici. Vsako leto pripravijo več tematskih razstav, je povedal predsednik društva Franc Koren, tokrat so se posvetili pisani besedi. »Kulturna in zgodovinska dediščina na razstavi je iz zbirk petih članov. Naredili smo ožji izbor, saj smo zbrali še veliko več predmetov in pisem. Večina gradiva je iz obdobja med 16. in 19. stoletjem, nekaj pa je tudi starejšega. Najstarejši so trije predmeti iz rimskega obdobja, iz prvega ali drugega stoletja. Iz rimskega obdobja sta bronasto pisalo stilus, s katerim so pisali na voskane tablice, in zidna aplika, na kateri je bojevnik, konjenik z mečem v roki,« pravi Koren. Med najdenimi zapiski je malo takih izpred leta 1500, večina je nastala po izumu tiskalnega stroja in ob reformaciji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V njihovih zbirkah je med drugim Sveto pismo v nemškem jeziku iz leta 1610, ki so ga našli na podstrešju hiše na Goričkem. V knjigi so tudi bakrorezi s prizori svetopisemskih dogodkov. »Najstarejše pismo iz takratne Dolnje Lendave je iz leta 1654, pisano v nemškem jeziku, kar je bil uradni jezik pisem med uradniki. Najstarejša osebna pisma, pisana pred letom 1867, so prav tako v nemškem jeziku. Pisma so zelo lepo napisana.« Med zgodovinskimi dragocenostmi sta tudi bakroreza Lendave in Beltinec iz leta 1680, ki ju lahko najdemo v različnih zgodovinskih knjigah, na razstavi pa sta na ogled originala.
Na razstavi je pismo iz leta 1802, ki ga je pisal cesar Franc II. vsem okrajem na tem območju. »Pismo oz. dekret je v kajkavskem narečju, saj je Prekmurje takrat spadalo pod Dravsko banovino.« V zbirki so tudi fotografije prvega prekmurskega fotografa, ki je imel svoj atelje. »To je bil Italijan Grifaldi, ki je imel fotografski atelje v Lendavi med letoma 1870 in 1890. V tistem obdobju je bilo le pet mest v Sloveniji, ki so imela stalni fotografski atelje, ob Lendavi še Ljubljana, Koper, Maribor in Slovenj Gradec. Tudi to dokazuje pomembnost in svetovljanstvo Lendave v tistem obdobju,« pravi Koren. Na ogled je najstarejša fotografija Lendavčanke iz leta 1869, ki je nastala v Pecsu na Madžarskem. Gre za prababico člana društva Györgija Tomke. Med pismi je tudi opomin s konca 19. stoletja, ki sta ga trgovcu v Lendavi poslala brata Vogler, lastnika slatinskega vrelca na Petanjcih, da jima še ni plačal mineralne vode. Med tremi razstavljenimi pisalnimi stroji je najbolj zanimiv najstarejši, ki ima le dve tipki, s katerima so izbirali črke. »Tak pisalni stroj so izdelovali le sedem let, potem pa so začeli izdelovati takega, ki ima tipko za vsako črko. Zanimivost je tudi mala žepna pištola, ki so jo uporabljali poštarji za obrambo pred psi. Ti so bili bolj namenjeni temu, da so jih s pokom prestrašili,« še doda Koren. Zanimive so tudi delnice iz leta 1913. Delniška družba je zbirala denar, da bi zgradili dolnjelendavsko kopališče, a jim načrt ni uspel.
