Že od začetka se občine v Upravni enoti Lendava oziroma udeleženke pri gradnji vodovodnega sistema A ukvarjajo s problemom skupnega upravljanja oziroma skupno oskrbo s pitno vodo. Še pred začetkom gradnje so občine družbenice, razen Velike Polane, podpisale pogodbo o opredelitvi lastništva ter pravic in obveznosti za vodna zajetja in transportne cevovode, zgrajene v projektu sistema A, s skupnim upravljavcem Javnim podjetjem Eko-Park.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
V začetku je javno podjetje izvajalo naloge upravljanja vodovodnega sistema tudi za Občino Velika Polana, aprila lani pa je to prenehalo početi. Takrat je Občina Velika Polana začela uporabljati svoj vodni vir, ki ni bil sestavni del skupnega projekta. Po mnenju preostalih občin to pomeni spremembo projekta in kršitev določb uredbe o izvajanju postopkov pri porabi evropskih kohezijskih sredstev. Kot so zapisali, se Občina Velika Polana izogiba podpisu pogodbe, ker je ta v nasprotju z eno od hidravličnih študij, ki naj bi zahtevala kroženje vode iz obeh vodnih virov v celotnem sistemu, in da bi bile občine solastnice v vsem, razen primarnih in sekundarnih vodov. Pri tem, kot kaže, Občina Velika Polana nima prav, saj v dveh ločenih pravnih mnenjih piše, da nepodpisana lastniška pogodba ne pomeni kršitve zavez, medtem ko uporaba starih vodnih virov, ki niso sestavni del projekta, pomeni resno kršitev in nevarnost za vračanje sredstev. To je povzetek vprašanja, ki so ga občine, vključene v sistem A, postavile nekdanjemu ministru za okolje Juretu Lebnu.
Gorički vodovod
Občine v vodovodu sistema B, ki je znan tudi kot gorički vodovod, se ubadajo z nekoliko drugačnim problemom. So namreč v sklepni fazi priprav za oddajo projekta za drugo fazo gradnje vodovoda. S pridobitvijo sredstev ne bi smelo biti težav, saj je predsednik vlade Marjan Šarec v odgovoru na poslansko vprašanje zagotovil, da bodo zagotovljena sredstva v skladu s pogodbo. To pomeni, da bo za drugo fazo zagotovljenih 95 odstotkov sredstev iz kohezije in državnega proračuna. Nekaj zapletov je bilo ponovno pri pripravi in uskladitvi tehnične dokumentacije v Občini Rogašovci. Za oddajo projekta, ki je zdaj tehnično pripravljen, pa je potrebno soglasje vseh občin udeleženk v projektu. Zapletlo se je pri občinah Beltinci in Grad. V Beltincih se je zgodba že razpletla, saj je tamkajšnji župan Marko Virag 28. avgusta povedal, da za Občino Beltinci projekt ni sporen in da ima za njegovo izvedbo rezervirana proračunska sredstva. Neposredno po tej izjavi je tudi podpisal soglasje. V tem trenutku čakajo še na podpis Občine Grad.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se je odzvalo v začetku avgusta, ko je bil v Črenšovcih sklican sestanek predstavnikov vseh občin, na katerem sta sodelovala tudi predstavnika sektorja za kohezijo na MOP Tomaž Prodan in Jožica Hrastelj. Na tem sestanku so se vsi seznanili s trenutnim stanjem. Neuradno sta predstavnika MOP občinam naložila, da v mesecu dni skušajo najti rešitev, sicer bo MOP izdalo nadaljnja navodila, kako ravnati. Pomenljivo je, da je župan Velike Polane Damijan Jaklin bil na sestanku, vendar ga je še pred koncem zapustil in drugim predstavnikom občin obljubil »ljubezensko« pismo, v katerem se bo opredelil do problema. Na zastavljeno vprašanje, ali je ljubezensko pismo že napisano in poslano drugim občinam v sistemu A in javnemu podjetju Eko-Park, nam je odgovoril, da o ljubezenskem pismu ne ve nič, ima pa z vsemi župani korekten poslovni odnos. Pooblaščenec za dajanje informacij znotraj sistema A je direktor Eko-Parka Jožef Gerenčer. Na vprašanje, ali se je že kar koli premaknilo pri urejanju medsebojnih odnosov z Veliko Polano, nam je odgovoril: »Sedmega avgusta je bil v Črenšovcih sestanek, na katerem sem bil prisoten kot predstavnik skupnega upravljavca. Obravnavala sta se tematika vključenosti Občine Velika Polana v sistem A ter s tem povezano doseganje ciljev projekta in morebitna nevarnost vračila sofinancerskih sredstev. Eko-Park je na podlagi dogovora direkciji – Jožici Hrastelj poslal vso dokumentacijo glede upravljanja sistema na območju Občine Velika Polana. Ta zajema predloge pogodb, lastniško pogodbo, ki jo je sopodpisalo šest občin, pravna mnenja glede pogodbe o delitvi lastništva in s tem povezane nevarnosti vračila sredstev, sklepe občinskega sveta Velike Polane in odgovor Eko-Parka, inšpekcijske zapisnike in poslane dopise na MOP. Kako bo naprej, je odvisno od stališča direkcije oziroma MOP ter seveda občin solastnic sistema A, saj so edino one pristojne za morebitno ukrepanje v tej zadevi, če menijo, da kdo krši pogodbene zaveze in morebiti ogroža interese druge pogodbene stranke oziroma občine. Amortizacijo obračunavajo lastnice – občine, v to, kaj in koliko amortizirajo, Eko-Park nima vpogleda. Mi od občin prejmemo znesek amortizacije za posamezno leto in ta znesek vštejemo v breme omrežnine, te nato kot najemnino nakažemo posamezni občini. Kako je z obračunom amortizacije za dele infrastrukture, ki zaradi nepodpisa lastniške pogodbe Občine Velika Polana ni razdeljena po dejanski uporabi, vedo na občinah.«
V javnosti se je pojavilo kar nekaj dvomov o tem, ali bodo predstavniki MOP dali kakršen koli odločen odgovor, kaj šele zahtevo za ureditev razmer. Prepričani so namreč, da ima velikopolanski župan Damijan Jaklin »dobre zveze« na MOP in mu ta zaradi tega vpliva gleda skozi prste. Damjan Jaklin je bil ne nazadnje koordinator projekta Biosferno območje Mure. Na MOP so te očitke odločno zavrnili in so v odgovoru zapisali: »Posredniški organ MOP deluje strokovno skladno z veljavnimi predpisi in ne na podlagi 'zvez', zato to navedbo ostro zavračamo. Namen omenjenega sestanka v začetku avgusta je bil ugotoviti dejansko stanje projekta. Vse strani so se izjasnile o okoliščinah, ki so pripeljale do spora in do odklona pri projektu Vodovodni sistem A. O zadevi bo MOP odločalo v kratkem.«
Jasni odgovori in odločitve so v tem primeru nujni. V primeru ugotovljenih nepravilnosti in odločbe o vračanju denarja bodo to morali poravnati občani. Ti že zdaj plačujejo amortizacijo za novozgrajeno omrežje, v primeru odločbe o vračanju pa bodo morali plačati tudi celotno investicijsko vrednost zgrajenega omrežja.
Prleški vodovod
V ponedeljek je predsedujoča svetu ustanoviteljic vodovodnega sistema C Olga Karba javnosti naznanila, da so vsi problemi rešeni. Poudarila je podpis najemnih pogodb in s tem prenos premoženja v upravljanje JP Prlekija. Omenila je, da se morajo zdaj občine in podjetje začeti ukvarjati s tehničnim vprašanjem, kako zmanjšati izgube vode v sistemu. Toda hudič je v podrobnostih. Po našem vedenju so občine Ljutomer, Gornja Radgona in Radenci izsilile podpis ločenih najemnih pogodb. Julija 2017 je svet ustanoviteljic soglasno sprejel sklep o enotni vsebini skupne najemne pogodbe in vsem občinam naložil sklenitev te pogodbe. Vse občine so takrat to pogodbo podpisale, razen Ljutomera. Zato je zdaj nekoliko nenavadno, da je direktor JP Prlekija privolil v podpis nove ločene najemne pogodbe z občinama Radenci in Gornja Radgona. Zapisnik s te seje razkriva še eno plat dokaj čudne zgodbe vodovodnega sistema C. Gre za pomanjkanje pitne vode v dosedanjih in novih vodnih zajetjih, med drugim tudi v Lukavcih, vendar je to že druga zgodba, povezana z vodjo naložbe oziroma občino koordinatorico sistema C, kar je bila Občina Ljutomer.