Povprečna mesečna neto plača oseb, zaposlenih v Sloveniji, je v letu 2020 znašala 1252 evrov, kar je 5,4 odstotka več kot v prejšnjem letu. Povprečna mesečna neto plača moških je bila od tega povprečja višja za 0,7 odstotka in je znašala 1261 evrov, povprečna mesečna neto plača žensk pa je bila 0,8 odstotka pod povprečjem in je dosegla 1242 evrov, je ta teden objavil državni statistični urad.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Izrazito povišanje pri ženskah
Tako povprečna plača moških kot žensk je bila lani višja kot v letu pred tem, a se je precej bolj zvišala povprečna mesečna neto plača žensk, in sicer za 7,3 odstotka. Plača moških je medtem napredovala za 3,9 odstotka.
Nižjo povprečno mesečno neto plačo od slovenskega povprečja je imelo v letu 2020 63,9 odstotka zaposlenih oseb. Mediana mesečne neto plače, to je vrednost, ki deli populacijo na dva enaka dela, je znašala 1066 evrov. Mediani mesečne neto plače moških in žensk sta bili skoraj izenačeni - razlikovali sta se za dva evra.
Najvišjo povprečno mesečno neto plačo so lani prejeli moški z vsaj višješolsko izobrazbo, znašala je 1774 evrov in je bila za 42 odstotkov višja od slovenskega povprečja. Povprečna mesečna neto plača žensk s tako izobrazbo je bila precej nižja, in sicer se je ustavila pri 1529 evrih.
Povprečna mesečna neto plača moških s srednješolsko izobrazbo je nanesla 1075 evrov, povprečna mesečna neto plača žensk s tako izobrazbo pa 977 evrov. Povprečna mesečna neto plača zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo je znašala precej manj kot 1000 evrov - žensk 832 evrov, moških pa 917 evrov.
Povprečna mesečna neto plača je bila v več kot polovici dejavnosti nižja od slovenskega povprečja; v štirih med temi je bila nižja od 1000 evrov. Najnižja je bila v dejavnosti gostinstvo (884 evrov), sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti (932 evrov), gradbeništvo (976 evrov) ter kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (996 evrov).
V povprečju še enkrat višja kot v gostinstvu je bila plača v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1686 evrov neto) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1677 evrov neto). V slednjih je bila za moške v povprečju precej višja (1929 evrov neto) kot za ženske (1527 evrov neto).
Na ravni kohezijskih regij se je plačna vrzel med spoloma zmanjšala; izraziteje se je zmanjšala v kohezijski regiji vzhodna Slovenija (za 4,3 odstotne točke) kot v zahodni Sloveniji (za 2,8 odstotne točke). Na ravni statističnih regij pa je bila ta vrzel najopaznejša v posavski in gorenjski statistični regiji (v prvi 5,6-odstotna, v drugi 4,8-odstotna).