Plesni so večcelične glive, ki so razširjene povsod okrog nas, tako v notranjem kot zunanjem okolju. Plesnim smo izpostavljeni prek vdihavanja, uživanja ali dotikanja, kar ima lahko negativne učinke za zdravje, poudarja Simona Perčič, specialistka javnega zdravja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Evidentiranih in opisanih je okoli 100 tisoč vrst plesni, ki rastejo v različnih okoljih, recimo živalskih, kot so prebivališča domačih živali ali prostori za živali na kmetijah, rastlinskih, kot so lončnice v bivalnih prostorih, v krmi za domače živali in hrani, ki jo prevažajo tovornjaki in ladje. »Plesni uspevajo v ekstremnih razmerah, tudi v puščavah ob vodnih virih, v predelih z visoko vsebnostjo soli ali visokim ionizirajočim sevanjem, prav tako v usedlinah globoko pod morjem. Plesen intenzivneje raste in se razmnožuje ob visoki vlažnosti v notranjem okolju, ob tem pa se v zrak sproščajo velike količine spor,« pojasnjuje Perčičeva. Za raztros plesni po prostoru je potrebno gibanje zraka. V notranjih prostorih se gibanje zraka ustvarja s prezračevanjem, odpiranjem vrat, s prezračevalnimi sistemi in z aktivnostmi oseb, ki so v teh prostorih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Plesni lahko vplivajo na zdravje ljudi z imunskimi in neimunskimi mehanizmi, proizvajajo pa alergene, ki povzročajo bolezni dihal. »Vzročna povezanost med boleznimi dihal in plesnivim notranjim okoljem ni jasna, ker so v notranjem okolju prisotni še številni drugi dejavniki tveganja. Tako ni jasno, kolikšen del težav je posledica preobčutljivosti za posamezne alergene,« pravi specialistka javnega zdravja. Izpostavljenost plesnim v notranjih okoljih najpogosteje povzroča bolezni zgornjih dihalnih poti, pri čemer lahko pride do alergijskega konjunktivitisa, krvavitve iz nosu, kašlja ter simptomov, podobnih kot pri gripi ali prehladu. Plesen lahko povzroči še alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave. Pojavljajo se tudi druge, manj pogoste oblike bolezni. »Če opazimo zdravstvene težave, je nujno odstraniti plesen, posvetujemo se tudi z osebnim zdravnikom, ki nas lahko pošlje tudi do specialista alergologa.« Zdravstvenim težavam, ki nastanejo zaradi plesni, so najbolj izpostavljeni atopiki oziroma ljudje, ki so bolj nagnjeni k alergijam.
Proces zdravljenja težav, ki nastanejo zaradi plesni, je odvisen od bolezni, za katero zbolimo. Po besedah Perčičeve je pri hujših oblikah bolezni zaradi plesni, med katere spadajo preobčutljivostni pnevmonitis, alergijska bronhopulmonalna aspergiloza ali glivni sinuizitis, proces zdravljenja dolgotrajen. Pomembno je, da izvajamo preventivne ukrepe, da do pojava plesni sploh ne pride. »Med najpomembnejše ukrepe za preprečevanje in obvladovanje plesni v notranjem okolju sodijo vzdrževalna dela in izvajanje rednih pregledov prisotnosti plesni, ocena čezmerne vlažnosti ter opredelitev morebitnih puščanj na stavbi in njenih sistemih,« pove Perčičeva. Dodala je tudi, da je treba vsakršno puščanje vode ali probleme s čezmerno vlago takoj sporočiti vzdrževalcem, ob puščanju ali razlitju vode pa je treba v intervalu od 24 do 48 ur očistiti in posušiti vlažen gradbeni material ter pohištvo. Pomembno je prezračevanje stranišč in garderob, naprave za prezračevanje in klimatizacijo stavb pa je treba redno vzdrževati.