V luči zagotavljanja energetske samozadostnosti in preigravanja scenarijev, ki so del nacionalnega energetskega podnebnega načrta, je prišlo do pomembnega premika pri enem izmed večjih energetskih projektov. Vlada je izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod Lendava–Ljutomer, ki je eden izmed treh odsekov prenosnega plinovoda Pince–Kidričevo. Kot so za Vestnik pojasnili v družbi Plinovodi, ki je nosilka in investitorka projekta, je izdelava prostorskega načrta prva in najdaljša faza načrtovanja infrastrukture, sledila bosta izdelava projektne dokumentacije za gradnjo in pridobivanje stvarnopravnih pravic, to so služnosti na zemljiščih in potrebni nakupi zemljišč, nato pa še pridobitev gradbenega dovoljenja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Pri 21 kilometrov dolgem plinovodu gre za enega od infrastrukturnih projektov v sklopu načrtovane povezave plinovodnih sistemov Slovenije in Madžarske, katerega trasa bo potekala na območju petih pomurskih občin – lendavske, velikopolanske, črenšovske, razkriške in ljutomerske.
Plinovod bo tako delno postavljen vzporedno s plinovodom M9 Lendava–Kidričevo, in sicer od priključnega odseka merilne regulacijske postaje Lendava na zahodni strani pomurske avtoceste proti naselju Gornji Lakoš in v nadaljevanju severno od naselij Gaberje, Kapca, Hotiza, Dolnja Bistrica, Razkrižje in Pristava vse do Ljutomera, kjer se konča na obstoječi merilni regulacijski postaji Ljutomer, ki je predvidena za razširitev.
Med naseljema Dolnja Bistrica in Razkrižje trasa plinovoda prečka tudi reko Muro, pri čemer je v uredbi navedeno, da bodo cevi najmanj tri metra pod dnom Mure in najmanj 1,5 metra pod najnižjo točko dna neurejenih vodotokov in hudourniških strug.
Območje poglobljenega dela cevovoda je pri reki Muri še najmanj 100 metrov na obeh bregovih reke. Kar se tiče zmeraj občutljivega vprašanja ohranjanja narave, je navedeno, da se ohranjajo naravni elementi in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih, ravno tako se globina in način polaganja plinovoda na območju kmetijskih zemljišč prilagodita, da je po končani gradnji v najmanjši možni meri omejena kmetijska proizvodnja. Gradbena in strojna dela se morajo tako izvajati zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil v suhem vremenu.
Še brez odločitve o investiciji
»Naslednji korak v projektu izvedbe prenosne plinovodne povezave med Slovenijo in Madžarsko je sprejetje usklajene odločitve o investiciji na obeh straneh meje s potrditvijo obsega in s tem višine naložbe in njene časovnice. Obe strani si prizadevata za pridobitev morebitnega evropskega sofinanciranja za izvedbo prenosne plinovodne povezave,« poudarjajo v Plinovodih in ob tem dodajajo, da je obseg projekta mogoče tudi fazno nadgrajevati. Kar pomeni, da se lahko najprej zgradi povezava prenosnih plinovodnih sistemov z gradnjo odseka Pince–Lendava na slovenski strani in ustreznega povezovalnega plinovoda na madžarski strani. »Z rastjo potrebnih zmogljivosti se nato sčasoma lahko dograjujejo preostale faze in odseki. Slednje tudi definira višino investicije, ki pa je odvisna tudi od prejetih ponudb v postopku javnega naročila za izvedbo del. Viri financiranja so za zdaj lastni viri operaterja prenosnega sistema plina,« so še pojasnili za Vestnik.
Memorandum o sodelovanju pri projektu sta lani podpisala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto, investicija na slovenski strani pa je bila lani jeseni ocenjena na okoli 121 milijonov evrov. Projekt prenosne plinovodne povezave med Slovenijo in Madžarsko je bil sicer uvrščen na seznam evropskih projektov skupnega pomena leta 2019, pri čemer gre za projekte s statusom PCI, ki imajo prednost pri pridobivanju evropskih sredstev in hitrejše postopke odobritve, a je z novo uredbo TEN-E, usmerjeno na zeleni prehod, status PCI izgubil. Oba operaterja, tako slovenski kot madžarski, zdaj razmišljata, da se za gradnjo prenosnega plinovoda uporabijo materiali, postopki in elementi, ki bodo omogočali kasnejši prehod na pretakanje vodika, s čimer bi tako imenovana vodikovodna povezava lahko pridobila status PCI.
Do plinovoda oziroma kasneje vodikovoda, ki bo potekal po pomurskih tleh, pa je še razmeroma daleč, saj, kot poudarjajo v Plinovodih, še ni bila sprejeta odločitev o investiciji, kar pomeni, da tudi roki za dokončanje gradnje še niso določeni.