Plinprom: Kolarjeva mreža bioplinskih podjetij

Po razpadu skupine Keter Organica, ki se ni ukvarjala samo z bioplinom, ampak tudi z drugimi velikimi posli (nepremičnine, telekomunikacija, medicina), je upravljanje bioplinskega imperija ostalo v domeni Marjana Kolarja. Ta je dejavnost najprej skoncentriral v Ljubljani, potem pa jo je preselil v Radmožance. Ne kaže spregledati, da so bile bioplinarne z napihnjenimi investicijskimi vrednostmi podlaga za najemanje astronomskih bančnih kreditov. V zgodbi je pomenljivo to, da terjatve do skupine Keter niso pristale na slabi banki. Več ali manj so se zgodbe s terjatvami končale podobno kot v Keter Organici. Gre za razvpito bioplinsko napravo v Vučji vasi. Podjetje, ki je imelo v lasti bioplinarno, je pristalo v stečaju. Samo do NLB je imelo nekaj več kot 20 milijonov evrov finančnih obveznosti. Banka je med stečajnim postopkom terjatev prodala slamnatemu najemniku, za katerim je stal odvetnik Franc Matoz, za nekaj manj kot tri milijone evrov. To je razvidno iz zastavne pravice, ki jo ima Matoz vpisano na polovici premoženja bioplinarne v Vučji vasi. Na zadnjem naroku se je bioplinarna prodala za natančno toliko, kot so znašale odkupljene terjatve od banke. Tako da je med stečajnim upraviteljem in kupcem prišlo samo do pobota terjatve, saj je bil najemnik tudi upnik.

Z omenjenim primerom smo samo ponazorili, kako se je »razdolževala« prezadolžena nekoč mogočna skupina Keter. S tem pa se zgodba ni končala. Sistem bioplinarn naj bi bil pod kontrolo Marjana Kolarja in tudi, kot kaže, Nataše Matoz, žene odvetnika Matoza in lastnice Biologice. To podjetje je namreč lani predlagalo prisilno poravnavo za Jaušovčevo podjetje Plinprom iz Radmožanec. Podlaga za predlog je bilo nekaj več kot 170 tisoč evrov dolga Plinproma Biologici. Ne gre za izvorno terjatev, ampak za terjatev, kupljeno od podjetja Afro bio Energy Limited s sedežem v Dubaju. Kdo je dejanski lastnik tega podjetja, nam ni uspelo izbrskati, zastopa pa ga hrvaški državljan Josip Papič. S formalnega vidika je ravnanje Biologice nerazumljivo, saj glede na obseg poslov in finančne tokove v Plinpromu ni mogoče pričakovati, da bi bila prisilna poravnava uspešna. V teh dneh bo znano, ali bodo upniki privolili v konverzijo 80 odstotkov svojih terjatev v lastniške deleže. Slaba desetina pa naj bi jim bila poplačana v petih letih. S tem bi se Plinprom rešil več kot treh milijonov evrov dolgov. Toda ti dolgovi so nekoliko čudni. Razen Finančne uprave, ki ima okrog 300 tisoč evrov navadnih terjatev in 400 tisoč evrov zavarovanih terjatev, so preostali veliki upniki povezane družbe, v katerih ima Marjan Kolar različne vloge.

Drži pa, da bodo najkrajšo potegnili dobavitelji surovine (biomase) iz Slovenije in Hrvaške. Največji upnik je podjetje Zbirnik v stečaju. Ustanoviteljici podjetja sta družbi Bove Export iz Srbije in Keter Lotus 91 iz Varaždina. Podjetje je lastnik opreme v delujočih bioplinarnah, ki jih zdaj najema Plinprom. Še kot skupina Keter je Marjan Kolar z druščino napovedal širitev na Hrvaško. Tam delujeta dve družbi, ki sta ohranili ime Keter (Keter Lotus v deljeni lasti in Keter Podravina, ki naj bi bil v večinski lasti Marjana Kolarja). Skoraj 800 tisoč evrov je podjetje dolžno tudi Uprabioplinu, ki ima sedež v Ljubljani Pod gričem 14, kjer so imela sedež vsa podjetja Marjana Kolarja po »ugasnitvi« Keterja. Njegov direktor in ustanovitelj je sicer Miran Semenič iz Precetinec. Sedež podjetja je bil najprej v Precetincih, zdaj pa je v Ljubljani.
Realno se za bioplinsko proizvodnjo skriva »finančna proizvodnja«. Za zdaj še ni znano, ali so upniki privolili v konverzijo terjatev, čeprav se je rok za vpis novih delnic že iztekel. Četudi bi se za to odločili, je majhna verjetnost za preživetje podjetja, saj ima izgube, ki znaša dva milijona evrov, že za polovico priznanih terjatev (3,9 milijona evrov).