Vlada je avgusta, kmalu po poplavah, pripravila prvi interventni zakon, novelo zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je prizadetim podjetjem in delavcem prinesel tudi ukrepa čakanja na delo in višje sile; prvi se je že iztekel, s koncem leta pa se izteka še drugi.
Ukrep višje sile je lahko delodajalec uveljavljal za delavce, ki so jih prizadele poplave. Višja sila se je namreč nanašala na delavčevo nezmožnost prihoda na delo, njegovo nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj, kot so odpravljanje škode, zavarovanje življenja, zdravja ljudi, živali, odvračanje in preprečevanje škode, ter na druge okoliščine, ki so zaposlenemu onemogočale delo, denimo zagotavljanje varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev.
Nadomestilo plače na podlagi ukrepa je lahko delavec prejemal za čas trajanja okoliščin višje sile, določeno pa je bilo v višini 80 odstotkov osnove, to je povprečne mesečne plače za poln delovni čas zadnjih treh mesecev, pri čemer ni smelo biti nižje od minimalne plače. Izplačana nadomestila plač delavcev v primeru višje sile je država prevzela v celoti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kot so za STA pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje, je bila do 15. decembra pravica do povračila nadomestila plače priznana 1021 delodajalcem za 7066 delavcev. Do sredine meseca je bilo izplačanih skoraj 956.000 evrov, za zavodu pa pričakujejo, da bodo izplačali še okoli 450.000 evrov.
Ukrep čakanja na delo se je medtem, potem ko ga je vlada za en mesec podaljšala, iztekel konec novembra. Uveden je bil za delodajalce, ki zaradi posledic poplav in plazov zaposlenim začasno niso mogli zagotavljati dela zaradi poplavljenih poslovnih prostorov ali drugih okoliščin, ki so onemogočale delo.
Nadomestilo plače delavca na začasnem čakanju na delo je znašalo 80 odstotkov nadomestila plače in ni smelo biti nižje od minimalne plače. Država je delodajalcem zagotovila povračilo v višini delnega povračila nadomestila plače v višini 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II), pri čemer je višino nadomestila omejila z višino povprečne mesečne plače v državi za maj 2023.
Po podatkih zavoda je bila pravica za povračilo nadomestila plače zaradi začasnega čakanja na delo priznana 431 delodajalcem za 4448 delavcev. Do 15. decembra je bilo za ta namen izplačanih 2,8 milijona evrov, na zavodu pa so ocenili, da jih bo še 1,4 milijona evrov.
Drugi interventni zakon, zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, je delodajalcem sicer prinesel še en ukrep, in sicer povračilo izplačanih plač delavcem, ki so jim po poplavah v začetku avgusta odredili drugo delo, npr. čiščenje proizvodnih prostorov. Uveljavljali so ga lahko za obdobje od 3. avgusta do 3. septembra letos.
Delodajalci so izplačane plače tem zaposlenim dobili povrnjene v celoti, vendar največ do višine povprečne mesečne plače za maj 2023. Na zavodu so za ta ukrep 148 delodajalcem za 1975 delavcev nakazali 1,7 milijona evrov.