Zdaj se gradi prenosni daljnovod od Cirkovec do Pinc, za njim bo zarezal v prostor petih pomurskih občin, in sicer Lendave, Velike Polane, Črenšovec, Razkrižja in Ljutomera, še plinovod od Lendave do Kidričevega. Gre za nov skupni energetski projekt Slovenije in Madžarske.
Tudi o tem državnem projektu, ki ga bo izvedla družba Plinovodi, regija ni bila nič vprašana, imajo pa zdaj lokalne skupnosti in zainteresirana javnost možnost, da povedo svoje mnenje in podajo pripombe glede razgrnjenega načrta umeščanja plinovoda v prostor. Objavljeni so tudi datumi organiziranih razprav, ki bodo trajale do 31. januarja.
Južni tok, a skozi druga vrata
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
O čezmejnem plinovodu med Slovenijo in Madžarsko je govora že nekaj let, toda novo preobleko je ta dobil leta 2014, ko je bil ustavljen ruski projekt gradnje plinovoda Južni tok. Madžarska se je takrat odločila za gradnjo svojega dela Južnega toka, zdaj pa je v Sloveniji našla še projektno partnerico za izvedbo plinske »hitre ceste« do Italije. O dvosmerni plinski povezavi od Italije prek Slovenije do Madžarske in o plinovodu s povečano zmogljivostjo se je začelo naenkrat govoriti leta 2018, pred tem samo o čezmejnem plinovodu. Ta povezava bo torej služila ne le za oskrbo dveh sosednjih držav s plinom, ampak povezovanju plinskih trgov in trgovanju s plinom. Poznavalci poudarjajo, da zmogljiv plinovod potrebuje predvsem Madžarska z namenom, da okrepi svojo vlogo vozlišča za pretok zemeljskega plina v srednji Evropi. To razmišljanje zdaj podpira zadnja novica, ki so jo novembra lani objavili madžarski mediji, in sicer da je ruski Gazprom začel dobavljati ruski plin na Madžarsko po plinovodu Turški tok, s čimer je zaobšel Ukrajino kot tranzitno državo.
Katere so bile prelomne odločitve, povezane s plinovodom, ki so bile, zanimivo, dane v javnost novembra in decembra?
Tudi o tem državnem projektu, ki bo delno speljan po varovanem naravnem območju, regija ni bila nič vprašana, imajo pa zdaj lokalne skupnosti in zainteresirana javnost možnost, da povedo svoje mnenje in podajo pripombe glede razgrnjenega načrta umeščanja plinovoda v prostor. Razprave bodo trajale do 31. januarja.
Najprej Moskva
Novembra 2009 je v Moskvi takratni slovenski minister za gospodarstvo Matej Lahovnik z ruskim minister za energetiko Sergejem Šmatkom podpisal sporazum o sodelovanju pri gradnji in uporabi plinovoda Južni tok v Sloveniji. Temu sta prisostvovala takratna premiera obeh držav, Borut Pahor in Vladimir Putin.
Decembra 2014 je Rusija uradno ustavila projekt gradnje plinovoda, ki bi ruski zemeljski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine. Kriva za to naj bi bila, po besedah Putina, Evropska unija. Bruselj je namreč Rusiji očital, da meddržavni sporazumi v okviru načrtovanja gradnje plinovoda niso skladni z evropsko zakonodajo.
Istočasno z ustavitvijo projekta Južni tok so v Budimpešti sprejeli zakon, s katerim se je Madžarska odločila za pospešeno gradnjo svojega dela plinovoda Južni tok.
Madžarska hotela več
Novembra 2021 je madžarski nacionalni operater prenosnega plinovoda FGSZ, katerega ustanovitelj je naftno-plinska družba MOL, napovedal, da upa, da bo leta 2023 začel z gradnjo plinske povezave s Slovenijo. Slovenija in Madžarska sta za projekt plinske povezave že leta 2019 oddali vlogo za evropsko financiranje, ki ga je Evropa uvrstila na seznam projektov skupnega interesa (PCI), kar pomeni, da ga bo tudi prednostno financirala. Pričakovanja Madžarske so tudi, da bo Evropa za plinovod z letno zmogljivostjo približno 1,5 milijarde kubičnih metrov plina, prispevala polovico vrednosti naložbe. Kolikšna naj bi ta bila, v nadaljevanju.
Madžarski operater je pred dnevi tudi razkril, da si je Madžarska želela veliko večjo zmogljivost plinovoda od tega, kar je zagotovila Slovenija.
Decembra 2021 je Slovenija razgrnila osnutek državnega prostorskega načrta za prvi del 70 kilometrov dolgega visokotlačnega prenosnega plinovoda s premerom 500 mm in s tlačno stopnjo do vključno 100 barovter za pripadajoče objekte. Gre za odsek od Lendave do Ljutomera v dolžini 21,5 km (R15/1 Lendava–Ljutomer).
Brez Evrope projekt ni vzdržen
Agencija za energijo je oktobra 2021 družbi Plinovodi izdala odločbo glede delitve stroškov investitorjev za načrtovano naložbo. Odločila je, da predlagatelja projekta, slovenski operater prenosnega sistema Plinovodi in madžarski operater prenosnega sistema FGSZ, prevzemata stroške gradnje plinovodne povezave vsak na svojem ozemlju. Prav tako v odločbi navaja, da po ocenah in izračunih vlagatelja zahteve za izdajo odločbe znaša strošek projekta (CAPEX) na slovenski strani 85 milijonov evrov (29 odstotkov celotnih stroškov projekta), medtem ko so stroški delovanja in vzdrževanja (OPEX) ocenjeni na 45 milijonov evrov, kar predstavlja tretjino stroškov vzdrževanja celotnega projekta.
Agencija še navaja, da je proučila poslovni načrt in pri tem ugotavlja, da ob obstoječih ocenah in predpostavkah ter ob uporabljenih scenarijih projekt ustvarja negativni finančni tok in je zato brez sofinanciranja finančno neizvedljiv. Posledično agencija podpira vlagatelja v nameri, da za projekt pridobi evropsko finančno pomoč s finančnim instrumentom CEF (Connecting Europe Facility).