Po letih zatišja država spet spodbuja gradnjo sončnih elektrarm

Pred desetimi leti se je veliko govorilo o ugodnosti naložb v sončne elektrarne na strehah stanovanjskih objektov, številni so takrat tudi investirali v tovrstne naprave, kasneje pa subvencij za to ni bilo več. Danes jih je spet možno dobiti, a so se pravila igre spremenila.

Energetski svetovalec Eko sklada Valentin Odar pojasnjuje, da so bile pred desetimi leti na voljo ugodnejše subvencije za tovrstne naložbe zaradi evropskega sporazuma, s katerim se je Slovenija zavezala k povečanju deleža obnovljivih virov energije. Potem ko smo v državi dosegli ustrezno kvoto sončnih panelov – gre za določeno inštalirano površino sončnih elektrarn –, je država prenehala subvencionirati take naložbe, pravi Odar. Nekaj let subvencij nato ni bilo na voljo, pred tremi leti pa so spet začeli spodbujati postavitev sončnih elektrarn, tokrat za samooskrbo z električno energijo po principu net-meteringa. »Gre za sistem, v katerem proizvajamo električno energijo in jo pošiljamo v omrežje, hkrati prek povezave z omrežjem to energijo tudi porabljamo. Enkrat letno se naredi obračun, če proizvedemo manj električne energije, kot smo je porabili, jo moramo doplačati, če pa je proizvedemo več, za presežno in oddano energijo ne dobimo denarja. Gre samo za samooskrbo,« pojasnjuje Odar.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Milan in Margita Kolarič sta ponosna na vse, kar jim je v vinogradništvu uspelo, s posebnim žarom v očeh govorita tudi o penini, ki so jo začeli delati leta 2004.

Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič

Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.

Timotej Milanov

Tako je pred desetimi leti slovesno začela delovati sončna elektrarna v Černelavcih.

Sicer se lastniki večjih sončnih elektrarn še vedno lahko z odjemalci dogovorijo za plačilo oddajanja elektrike, vendar to ni več zakonsko določeno. Investicija za povprečno zmogljivo, 9-kilovoltno sončno elektrarno znaša od 10 do 12 tisoč evrov, odvisno od ponudnika. Zanjo je možno pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada, in sicer 180 evrov na kVA (kilovoltamper) inštalirane nazivne električne moči. Torej bi lahko pri investiciji omenjene velikosti prejeli okoli 1620 evrov subvencije. Za preostanek naložbe je možno dobiti ugoden kredit Eko sklada. Investicija se po besedah Odarja obrestuje, saj investitor po postavitvi sončne elektrarne plačuje še zgolj od 10 do 15 odstotkov siceršnjega mesečnega zneska za elektriko, kolikor znašajo obratovalni stroški. Vračilna doba pri investiciji v 9-kilovatno elektrarno pa je od 7 do 8 let. »Sončno elektrarno je smiselno narediti, če imate denar in ta zaradi nizkih obrestnih mer izgublja vrednost na banki.« V Pomurju, pravi Odar, je trenutno veliko povpraševanje po investicijah v sončno elektrarno.

Pixabay

Tudi v regiji ob Muri je veliko interesa za investicije v sončne elektrarne, kar je povezano tudi z nizkimi obrestnimi merami na bankah.

Z elektrarno zadovoljen, s kolektorji ne

Za investicijo v sončno elektrarno se je pred desetimi leti odločil tudi Robert Celec iz Černelavec. Takrat je to še lahko storil po sistemu zagotovljenega odkupa, po katerem je odkupna cena električne energije, ki jo oddaja v omrežje, subvencionirana z 0,41 evra na kilovatno uro. Postavitev elektrarne na strehi stanovanjske hiše je financiral s pomočjo posojila, ki ga je z obrestmi vred odplačal po desetih letih. Odkup po navedeni ceni ima v skladu s takratnimi pogoji zagotovljen še pet let, v katerih pričakuje iz tega vira letno okoli 4000 evrov prihodkov. Celotna investicija je takrat znašala 34 tisoč evrov. »Brez dvoma bi se še enkrat odločil za takšno investicijo,« pravi Celec, ki pa ima po drugi strani nekoliko slabše izkušnje s sončnimi kolektorji za ogrevanje vode. »Glede na višino investicije in zahtevno vzdrževanje se kolektorji niso izplačali. Prav tako vodo ogrevajo samo poleti, ko ni takšne potrebe po vroči vodi, pozimi pa tega ne počnejo. Menim, da so kolektorji primerna rešitev za mediteransko podnebje, ne pa tudi za naše.« Investicija je bila takrat trikrat dražja, kot bi bila danes. »Če bi mi, ki smo se takrat za to odločili, delali po današnjem sistemu, se nam ne bi nikoli izplačalo.« V zimskih mesecih njegova sončna elektrarna proizvede 200 kilovatnih ur, v poletnih pa 1000 kilovatnih ur. Pri tem poudarja, da je najboljši izkoristek junija, ko je dan najdaljši.