Po napovedih vremenoslovcev bomo začeli kuriti šele oktobra

»Čeprav je konec avgusta morda že kdo pomislil na skorajšnji začetek kurilne sezone, so se temperature v septembru spet toliko dvignile, da ogrevanje bivalnih prostorov še nekaj časa ne bo potrebno. Če smo poleti zračili prostore predvsem ponoči in zjutraj, lahko zdaj nekaj toplote spustimo v hišo in stanovanje predvsem v popoldanskih urah,« svetujejo vremenoslovci. 

Kurilna sezona se po definiciji Arsa začne takrat, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v sezoni tri dni zapored 12 stopinj Celzija ali manj. Naslednji dan je tako prvi dan kurilne sezone.

Na večini območij, ki ležijo pod 500 metri nadmorske višine, traja kurilna sezona v povprečju od šest do osem mesecev. Vzemimo za primer Lendavo. Po podatkih Agencije za okolje, ki meritve trajanja kurilne sezone opravlja od leta 1961, je prejšnja sezona tam trajala 210 dni, in sicer od 14. oktobra 2020 do 11. maja 2021. V zgodovini meritev je bila kurilna sezona v Lendavi najdaljša leta 1999, ko je trajala kar 280 dni, vse do 26. junija. Zadnji podatki z merilne postaje Murska Sobota Rakičan so iz leta 2016, kurilna sezona je takrat na tem območju trajala 231 dni. 

Z biomaso se ogreva ena tretjina 

Glavni način ogrevanja v Sloveniji v letu 2020 je bil po raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) centralno ogrevanje, in sicer v 41 odstotkih stanovanjskih in poslovnih stavb. Sledilo je centralno daljinsko ogrevanje (17 odstotkov), etažno centralno ogrevanje (11 odstotkov) ter lokalno ogrevanje (9 odstotkov). V Sloveniji uporabljamo različne vire energije za ogrevanje. V letu 2019 je bil najvišji delež biomase, in sicer 32-odstoten, sledila je uporaba kurilnega olja, s katerim se je ogrevalo 20 odstotkov stanovanjskih stavb, 12-odstotni je bil delež uporabe zemeljskega plina, desetodstotni elektrike, devet odstotkov stavb pa se je ogrevalo s toplotnimi črpalkami. Glavni vir energije za ogrevanje poslovnih prostorov je po podatkih iz prej omenjene raziskave zemeljski plin, s katerim se je ogrevalo 29 odstotkov prostorov. Na daljinsko toploto se je ogrevalo 18 odstotkov poslovnih prostorov, z električno energijo 14 odstotkov, s kurilnim oljem 13 odstotkov in z lesenimi peleti štirje odstotki.

V začetku prejšnjega tedna je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke o cenah zemeljskega plina in električne energije v drugem četrtletju tega leta. Opaža, da so se te v primerjavi s prvim trimesečjem zvišale. Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v Sloveniji je v drugem četrtletju bila 0,055 evra na kilovatno uro, za negospodinjske odjemalce pa 0,029 evra na kilovatno uro. Prva je bila za tri, druga pa za štiri odstotke višja kot v prvem četrtletju. Povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce je bila v drugem četrtletju prav tako višja, in sicer za sedem odstotkov, kar je 0,165 evra na kilovatno uro.