S prvim januarjem letošnjega leta je v Sloveniji cepljenje proti noricam postalo brezplačno za otroke, rojene od februarja 2024. Norice so najpogostejša nalezljiva izpuščajna bolezen, ki jo povzroča virus varicella zoster iz družine herpes virusov in ki jo praviloma spremlja tudi povišana telesna temperatura. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pojasnjuje, da večina ljudi norice preboli že v otroštvu, in čeprav pri večini bolezen poteka blago z značilnim mehurčkastim izpuščajem na koži, se pri dveh odstotkih zaplete. »Zaradi tega je lahko potrebno bolnišnično zdravljenje, včasih pa pusti tudi dolgotrajne posledice. Poleg tega virus, ki povzroča norice, pri okoli 15 odstotkih ljudi, ki so preboleli norice, pozneje v življenju povzroči težave v obliki herpesa zostra ali pasovca.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V igri za kvačkarico leta dve Pomurki
Zavod ustvarjalno srce tudi letos izbira kvačkarico leta.
Prebolela bolezen zagotavlja trajno imunost, vendar virus ostane v telesu. Večje tveganje za težji potek bolezni in zaplete je pri novorojenčkih, odraslih, nosečnicah in bolnikih z okrnjeno imunostjo. »A prav zato, ker večina ljudi preboli norice v predšolskem obdobju, je največ zapletov ravno pri otrocih, ki so sicer zdravi in nimajo pridruženih kroničnih bolezni,« pravijo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Norice so zelo kužne, po podatkih NIJZ bo 90 odstotkov ljudi, ki še niso preboleli okužbe, ob stiku z bolnikom zbolelo. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, po zraku, lahko tudi z neposrednim stikom med obolelim in zdravo osebo, denimo z okuženimi rokami. Bolniki so kužni dva dneva pred pojavom izpuščaja in vse dokler se vsi mehurčki ne posušijo, kar je običajno pet dni po pojavu izpuščaja. Od okužbe do pojava bolezni mine od 10 do 21 dni, najpogosteje od 14 do 16 dni.
Srbeč mehurčkast izpuščaj se običajno najprej pojavi na trupu in glavi, nato pa se razširi po celotnem telesu. Običajno nastane od 250 do 500 mehurčkov, ki se pojavljajo v zagonih na ena do dva dni. Lahko se pojavijo tudi v predelu ustne sluznice ali očesne veznice in v predelu spolovila. Dva dni pred izbruhom izpuščajev se lahko pojavijo vročina, glavobol, splošno slabo počutje in blaga bolečina v trebuhu.
Možni zapleti
NIJZ pojasnjuje, da je za hudo obliko noric lahko značilna vročina, ki vztraja tudi v drugem tednu bolezni. Poleg tega se lahko pojavijo novi zagoni izpuščaja, ki je gosto sejan, v mehurčkih je kri, prihaja tudi do nekroze kože. Bolezen pa lahko vodi tudi v bakterijsko okužbo kože, prizadetost možganov, pljučnico, sočasno vnetje srednjega ušesa, okužbe krvi in prizadetost drugih organov. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni pri 0,4 do 3,1 odstotka bolnikov, ki zaradi zapletov potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ostanejo dolgotrajne posledice. Kot pasovec ali herpes zoster se virus pozneje prebudi pri 15 odstotkih prebivalstva, največkrat pa prizadene starejše odrasle.
Najboljši način preprečevanja noric je cepljenje. To od prvega januarja poteka v okviru nacionalnega programa cepljenja in se izvaja skupaj s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. V nasprotju s temi tremi boleznimi cepljenje proti noricam ni obvezno, je pa priporočljivo. Otroci prejmejo prvi odmerek cepiva, ko so stari od enajst do osemnajst mesecev, drugi odmerek pa bodo prejeli pri treh letih. »Cepivo proti noricam je varno. Najpogostejši neželeni učinki, ki so jih ugotovili po cepljenju proti noricam, so lokalne reakcije na mestu cepljenja, zvišana telesna temperatura, razdražljivost, izpuščaj, okužba zgornjih dihal ter bruhanje in driska. Lahko se pojavijo tudi vročinski krči, resni neželeni učinki pa so izjemno redki,« poudarjajo v NIJZ in dodajajo, da je cepljenje učinkovito. Po cepljenju s cepivom proti ošpicam, rdečkam in noricam so izmerili zaščitni nivo protiteles proti noricam pri 93 do 97 odstotkih otrok po prvem odmerku, po drugem pa pri 100 odstotkih otrok. »Učinkovitost cepljenja se kaže tudi v državah z visoko precepljenostjo proti noricam, kjer so zabeležili velik upad pojavnosti noric, zapletov, hospitalizacij ter smrti zaradi noric. Podatki kažejo tudi na zmanjšano pojavnost pasovca pri cepljenih osebah v primerjavi z necepljenimi,« so še podčrtali.