Ajda, ki se seje kot glavni ali strniščni posevek, ni zahtevna poljščina, čeprav je občutljiva za nizke temperature. V zadnjih letih se vse bolj vrača na slovenske njive, posejana je tudi povsod po Pomurju, največ na Goričkem. »V zadnjem času se nekoliko več seje tudi po drugih delih Pomurja, saj jo kmetje lahko sejejo kot drugi posevek, vendar za to ne dobijo subvencije,« pravi Metka Barbarič, specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Ajda ali idina, kakor ji pravimo v Pomurju, ima poleg pomena v prehrani velik pomen tudi v ohranjanju kulturne krajine kot zdravilna rastlina in kot čebelja paša.
Kot so v posebnem dokumentu zapisali strokovnjaki iz več kmetijsko-gozdarskih zavodov po Sloveniji, preprečuje razrast plevelov, zato po spravilu pusti njivo čisto, prav tako zaradi hitre rasti zmanjšuje populacijo talnih škodljivcev. »Nekateri ajdo sejejo za žetev, torej za spravilo pridelka, nekateri pa le zato, da je njiva ozelenjena. Ajda je, kot že rečeno, idealna kultura za preprečevanje razraščanja plevela, vendar ne morem z gotovostjo trditi, da jo kmetje sejejo ravno zato. Morda bolj kmetje, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo. Vsekakor je več posejane ajde na naših njivah tudi zaradi čebel. Čebelarji so namreč dali pobudo za setev bolj medovitih sort ajde,« pove Barbaričeva.
Koliko njivskih površin v Pomurju je posejanih z ajdo, ni mogoče reči, saj se setev ajde ne prijavlja, zato podatkov o tem na KGZ nimajo.
Ajda bolj uspeva na nevtralnih do rahlo bazičnih peščeno-ilovnatih tleh, slabše pa na težkih in zbitih tleh ter legah, kjer zastaja voda. Kot glavni posevek se seje od začetka do konca maja, ko je dovolj toplo za kalitev in ni več nevarnosti pozebe, čas setve strniščne ajde, ki se seje po spravilu glavnega posevka, pa je odvisen od kraja setve ter tudi od sorte ajde.
V večjem delu Slovenije se strniščna ajda seje od 10. do najpozneje 26. julija, na Gorenjskem in v Prekmurju lahko tudi prej. Žanje se predvidoma julija oziroma avgusta, sredi oktobra pa pride na vrsto še strniščna ajda. Primeren čas za žetev je, ko je od 80 do 90 odstotkov semen porjavelih oziroma sivih, spravilo pridelka pa lahko pospeši napovedana pozeba.