Kljub temu, da je lanskega oktobra zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan ustanovil strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema, ki ga vodi Prekmurka Tjaša Sobočan, zaposlena v službi vlade za digitalno preobrazbo, med člani pa so še Erik Brecelj, Dorjan Marušič, Grega Strban, Azra Herceg, Dolores Kores, Boris Zgrablić, Luija Tacer in Valentina Prevolnik Rupel, pa so z urada vlade za komuniciranje sporočili, da je delovati začela tudi delovna skupina za zdravstvo, ki jo koordinira premier Robert Golob. V njej bosta poleg Loredana sodelovala še finančni minister Klemen Boštjančič in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik ter ključni predstavniki strokovnih služb ter predstavniki vladne službe za digitalno preobrazbo, ki jo vodi ministrica Emilija Stojmenova Duh.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
(Ne)moč Loredana
Kot so še navedli, je ureditev zdravstvenega sistema ena glavnih prioritet predsednika vlade ter vlade v prihodnjih dveh letih. Skupina bo delovala po vzoru delovne skupine za blažitev draginje, ki je zadnje pol leta na tedenski ravni intenzivno pripravljala in usklajevala ukrepe za premagovanje energetske in prehranske draginje. "Iskali bomo široko soglasje za eno najpomembnejših reform za to državo ter njene državljanke in državljane,” je poudaril premier.
Kaj to pomeni za Loredanov strateški svet, ni povsem jasno, ta naj bi po novem deloval na ravni vlade in ne več na ravni zdravstvenega ministrstva. Kot so ob ustanovitvi sveta sporočili z zdravstvnega ministrstva, bi naj ta sicer deloval eno leto z možnostjo podaljšanja, do konca lanskega leta pa bi moral pripraviti strokovno poročilo, ki naj bi bilo osnova za začetk iskanja konsenza, v katero smer bi šla zdravstvena reforma.
"Člani bodo med drugim pripravili alternative zdravstvenega sistema za prihodnjih 20 let in predlog modela mreže izvajanja javnih zdravstvenih storitev, ki bi lahko združeval tako zdravstvene kot socialne storitve, bodisi na regionalni ali centralni ravni. Svet bo tudi proučil financiranje zdravstvenega sistema, morebitno preoblikovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter prilagoditve obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pripravil bo predlog za izboljšanje sistema vodenja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. Dokument, ki ga bo pripravil svet, bo vključeval predloge za čim prejšnje povečanje digitalizacije v zdravstvu ter načine za spodbujanje medgeneracijske solidarnosti na področju zdravstva, da bi zagotovili za vse enake pravice do zdravstvene in socialne varnosti," so napovedali na ministrstvu lanskega oktobra.
Osnutek reform, ki jih je pripravil strateški svet bi naj bil sicer pripravljen, a potezo Goloba, da ustanovi delovno skupino, bi lahko bilo moč razumeti tudi kot izgubo moči Loredana, kot pristojnega ministra, pri snovanju zdravstvene reforme, čeprav je ta doslej užival brezpogojno podporo predsednika vlade. K napetostim bi lahko prispevalo dogajanje v zadnjih tednih ob tako imenovani stavki pacientov, pri čemer je bil Loredan kritičen do organizatorjev, ostre puščice je usmeril tudi v Dušana Kebra, eno od osrednjih imen organizatorjev, med tem, ko se je Golob celo udeležil njihovega protesta. Precej prahu v javnosti je dvignila tudi skupna, pomiritvena, tiskovna konferenca Goloba, Loredana in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, na kateri se je minister ljubljanskemu županu kar dvakrat opravičil predvsem zaradi javnih namigovanj, da želi Janković prodati zgradbi dveh zdravstvenih domov v Ljubljani.
Kaj se dogaja na relaciji Golob - SD?
V sredo, 18. januarja, je sklican tudi vrh koalicije, ki so ga sicer že pred časom zahtevali Socialni demokrati (SD) na temo zdravstva, a ta naj bi bil sedaj razširjen tudi na vsa ostala področja, kjer so napovedane reforme. "Koalicijski vrh na temo zdravja smo decembra Socialni demokrati zahtevali, ker je problematika alarmantna. Potrebno jo je obravnavati takoj, temeljito in načrtovano. Na vrhu od ministra za zdravje pričakujemo, da bomo določili jasno časovnico s konkretnimi ukrepi in rešitvami. Pacienti smo vsi, ne glede kdo smo in od kod prihajamo in obvarovati moramo javno zdravstvo in vzpostaviti delujoč sistem," so sporočili v SD. Ob tem je Golob napovedal še aneks h koalicijski pogodbi, ki naj bi bil povezan s področjem zdravstva, kar je po naših informacijah dvignilo kar nekaj obrvi v koaliciji, kjer so skeptični do tega, ali je to res potrebno.
Koalicijski poslanci SD poleg tega čakajo še na termin za pogovor s predsednikom vlade, ki so ga zahtevali zaradi afere in odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar. Golob naj bi namreč sumil, da afera nosi njihove prstne odnose, zato si poslanci z njim želijo opraviti razčiščevalni pogovor. Kot nam je zatrdil Damijan Zrim, pomurski poslanec iz vrst SD, z afero in odstopom Bobnarjeve nimajo nič, saj je ta po njihovem mnenju opravljala dobro in vestno delo, kar so tudi poudarili na njeni interpelaciji, ki je bila tri tedne pred odstopom. Zaradi insinuacij in govoric in tudi spoštljivega ravnanja do koalicijskih partneric se jim tako zdi primerno, da se pogovorijo z Golobom. "Samo dialog je tisti, ki lahko prepreči kratke stike in omogoči napredek," je Zrim izrazil stališče poslanske skupine.
Pestro tudi v državnem zboru
Zrim bo sicer tudi eden od poslancev, ki bo Golobu v ponedeljek, 23. januarja na 6. redni seji državnega zbora postavil eno izmed poslanskih vprašanj. Ta seja bo vredna pozornosti še zaradi ponovne obravnave sporne novele zakoan o finančni upravi, ki med drugim predvideva tajno sledenje finančnih inšpektorjev brez odredbe sodišča po vetu v državnem svetu. Zakon je bil namreč sprejet zgolj z glasovi poslancev Gibanja Svoboda, tudi ob ponovni obravnavi pa naj ne bi imel podpore poslancev SD in Levice, zato se zdi, da bo tokrat zagotovo padel, saj je za njegov sprejem potrebna absolutna večina - 46 glasov v državnem zboru. Dva dni zatem, v sredo, 25. januarja, pa bo na sporedu izredna seja državnega zbora na zahtevo poslancev Slovenske demokratske stranke, ki so jo zahtevali zaradi "katastrofalnih razmer v zdravstvu. Poslanci bodo na seji obravnavali predlog priporočil, ki so jih pripravili v SDS, ta pa zajemajo novelo zakona o javnem naročanju, priprava novega plačnega sistema v zdravstvu in odpravo plačnih nesorazmerij v vseh ostalih delih javnega sektorja in pripravo interventnih ukrepov v zdravstvu. V SDS predlagajo, da naj se z ukrepi začasno aktivira vse razpoložljive rezerve v vseh delih zdravstvenega sistema in dodatna sredstva za čimprejšnjo zagotovitev zdravstvenega varstva vsem, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje. Opredeli naj se tudi program za sistemsko vračanje slovenskih zdravstvenih delavcev, ki so zaradi neurejenih razmer in neustreznega vrednotenja njihovega dela odšli v druge poklice ali v tujino.