Po svetu rastejo stolpnice, pri nas nastajajo projekti

Zdi se, kot da različna mesta po svetu kar tekmujejo med sabo, kdo bo postavil višjo leseno stolpnico, saj se število nadstropij lesenih stolpnic pa tudi njihovo število iz leta v leto povečuje. Med letoma 1995 in 2005 so po Evropi rasle tri- in štirinadstropne hiše, pred šestimi leti pa so v Trstu postavili lesen šestnadstropni blok, kasneje devetnadstropnega v Milanu in leseno desetnadstropno stolpnico v Melbournu v Avstraliji. Leta 2020 v Kanadi načrtujejo postavitev 30-nadstropnega nebotičnika iz lesa, za še štiri nadstropja višjega pa leta 2023 v Stockholmu na Švedskem. Tudi gradbinci se zavedajo, da v tem tiči še neizkoriščena poslovna priložnost, zato denimo v Nemčiji velika gradbena podjetja kupujejo majhne lesne obrate. V Sloveniji za zdaj nimamo veliko primerov večetažne lesene gradnje, čeravno spada naša država med najbolj gozdnate evropske države, takoj za skandinavskimi državami in Estonijo. Dr. Bruno Dujić, inovator in podjetnik ter strokovnjak na področju potresne in požarne varnosti lesenih in kompozitnih konstrukcij, ki je sodeloval pri načrtovanju najvišje lesene stavbe v Londonu, s svojo projektantsko skupino pa je načrtoval in izvedel več večjih lesenih objektov pri nas in svetoval pri projektih slovenskih proizvajalcev v tujini, pravi, da smo pri nas sposobni graditi štiri- ali petnadstropne lesene stavbe. Po njegovih besedah tako gozdnata država, kot je Slovenija, nima nobene druge alternative, kot da začne graditi iz lesa, saj se je danes treba ravnati trajnostno. Ne nazadnje tudi v državah, ki niso bogate z lesom, tega vse pogosteje uporabljajo za gradnjo. Tak primer je Velika Britanija, ki z izjemo Škotske les praviloma uvaža od drugod.

Je vzrok nezaupanje do lesa?

Vzrok, zakaj se v Sloveniji ne gradijo bloki iz lesa kot drugod po Evropi, je po mnenju nekaterih strokovnjakov iz stroke gradbeništva nezaupanje do lesa. O stavbi iz lesa, ki se ponaša z majhno težo in hkrati z visoko trdnostjo, v notranjosti zagotavlja dobro klimo, je zvočno izolativna in je ni treba prekrivati z drugimi materiali, še vedno obstajajo mnogi stereotipi. Dve od ključnih strokovnih vprašanj, ki zadevata stavbe iz lesa, sta požarna in potresna varnost. Bojazen je odveč, opozori Dujić. "Upoštevati je bilo treba spremembo vlažnosti v lesu: v konstrukcijo je namreč nemogoče vgraditi povsem suh les - vlažnost je od 12 do 16 odstotkov, vgrajen pa se posuši tudi na osem odstotkov -, pri tankih slojih medetažnih plošč pa to pomeni precejšnjo deformacijo. Največje so pri vznožju stavbe. Največji problem se pojavi pri stopnišču in jašku za dvigalo. Dokazati je treba tudi robustnost ali zanesljivost stavbe, torej ali se na primer zgornja struktura obdrži, če eksplodira jeklenka in popolnoma uniči eno od notranjih sten."

Svoje naredila kriza v gradbeništvu

Pri mariborskem proizvajalcu montažnih hiš Lumar, kjer se lotevajo projekta večstanovanjske gradnje v centru Ljubljane - gre za petetažno stanovanjsko zgradbo, ki jo odlikuje zanimiva tipologija, sestavljena iz dveh lamel -, problem v manjšem obsegu gradnje visokih lesenih zgradb vidijo v več slojih. Po njihovih besedah se je v Sloveniji večstanovanjska gradnja razdelila na dva pola: "Luksuzne nepremičnine na določenih atraktivnih lokacijah na eni strani in povprečna gradnja na drugi strani. Z arhitekturnega in funkcionalnega vidika lahko glede na tipologije, ki se gradijo, zaključimo, da se gradnja na nivoju tipologij manj prilagaja potrebam modernega načina življenja in novim tehnologijam, saj je marsikje tloris stanovanja nefunkcionalen. Kvaliteta zasnov stanovanj in tipologije se je na nek način od obdobja gradnje večjih naselij v 60. in 70. letih znižala."

Lumarjevi strokovnjaki so mnenja, da manjka arhitekturnih idej in da je preboje in razvoj zaznati le v aplikaciji novih tehnologij za uporabnike. Ugotavljajo, da se prav tako zaradi preteklih kriz v gradbeništvu tehnologije lesene gradnje niso razširile v takšni meri kot v severnih državah. "To je delno povezano z nazorom investitorjev, ki prednosti lesene gradnje ne poznajo. Gradnja lesenih enostanovanjskih hiš je v Sloveniji zelo razvita in uveljavljena, žal pa se vzporednica ne vleče tudi z večstanovanjsko leseno gradnjo, število večstanovanjskih lesenih objektov v Sloveniji je še vedno zelo majhno. Na ljubljanskem območju je bila prva večstanovanjska lesena stavba zgrajena leta 2012, malo zatem še v Domžalah."

Tudi v Marlesu se zavedajo, da lesena montažna gradnja ni primerna samo za družinske hiše, ampak tudi za javne objekte, kot so vrtci, šole, poslovne zgradbe, turistični in drugi objekti. "V Avstriji in Nemčiji je trend montažne gradnje pri tovrstnih objektih zelo močan in ozaveščenost ljudi je zelo visoka. Ti trendi se vse bolj kažejo tudi pri nas, vedno več investitorjev namreč v svoje zahteve vključuje zelo visoke kriterije glede energijske učinkovitosti. Zavedajo se, da bodo s tem bistveno znižali stroške vzdrževanja ter pozitivno vplivali na lokalno skupnost," še dodajajo pri Marlesu.

Trend se počasi prenaša v Slovenijo

Kljub temu so pri Lumarju mnenja, da večstanovanjska lesena gradnja doživlja velik razmah na evropskih trgih in da se ta trend počasi prenaša tudi v Slovenijo. "Tukaj gre predvsem za prenos znanja in tehnologij podjetij, ki izkušnje iz gradnje enostanovanjskih objektov prenašajo tudi na gradnjo večstanovanjskih objektov." Podobnost med enostanovanjsko in večstanovanjsko leseno gradnjo je, kot menijo, veliko. Kot pri enostanovanjski gradnji je treba tudi pri večstanovanjski upoštevati zakonitosti in specifiko lesene gradnje, razložijo Lumarjevi strokovnjaki. In nadaljujejo: "Prednosti, ki jih prinaša lesena gradnja pri enostanovanjskih objektih, se kažejo tudi pri večstanovanjski gradnji. Tukaj gre za ključne tehnične prednosti sodobne gradnje: obvladovanje detajlov v smislu zagotavljanja zrakotesnosti konstrukcije, detajlov brez toplotnih mostov, sistemskih detajlov vgradnje stavbnega pohištva. Seveda pa specifika gradnje z lesom zahteva veliko dodatnega premisleka in razvoja na področju zagotavljanja požarne varnosti in zvočne izolativnosti. Zagotavljanje požarne varnosti je ob statični nosilnosti najzahtevnejše področje večnadstropne lesene gradnje. Za iskanje rešitev je potrebno veliko znanja, obvladovanja tehnologije in poznavanja materialov. Ker v slovenskem prostoru lesena večstanovanjska gradnja še ni razširjena, tudi rešitve glede požara v tehničnih smernicah niso konkretno dorečene. Pri iskanju rešitev se je treba naslanjati na tuje tehnične smernice. Podobno velja za statični izračun, les ima namreč specifične mehanske lastnosti, zato statični izračun za večstanovanjsko gradnjo zahteva zelo široko znanje in izkušnje. Zaradi mehanskih lastnosti se kot konstrukcijski material pri večnadstropni leseni gradnji uporablja predvsem križno lepljen les. Prav tako je treba pri specifiki lesene gradnje izpostaviti zagotavljanje ustrezne zvočne izolativnosti, ki ima velik vpliv na bivalno ugodje. Lesena konstrukcija je bistveno lažja od klasične betonske konstrukcije, kar zahteva drugačen pristop pri reševanju detajlov. Tudi potek gradnje večstanovanjske lesene stavbe je drugačen kot pri klasični gradnji."

Prednosti je veliko

Prednosti visokih lesenih zgradb Lumarjevi strokovnjaki primerjajo s prednostmi enostanovanjske lesene gradnje: "Za končne uporabnike je to predvsem visoka stopnja bivalnega ugodja, ki je posledica natančnega načrtovanja in kasneje izvedbe zgoraj omenjenih tehničnih detajlov. Podobno velja tudi za energetsko učinkovitost gradnje, ki ne prispeva samo k bivalnemu ugodju, ampak tudi h končnim stroškom za ogrevanje stanovanj. Pri tem leseno gradnjo na splošno odlikuje odlična energetska učinkovitost, kar ob kompaktnosti volumnov v primeru večstanovanjske lesene stavbe pomeni minimalne stroške za ogrevanje." Vsekakor je treba kot prednost izpostaviti hitrost gradnje, še opozorijo pri Lumarju, prefabrikacija elementov skrajša čas graditve objekta na terenu. "To pomeni hitrejše zaključevanje gradnje in predajo končnemu kupcu.

Les kot naravni konstrukcijski material ima že v osnovi določene prednosti z vidika vplivov na okolje v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali," pravijo sogovorniki. "Zaradi svojih prednosti, ki jih prinaša lesena gradnja, od vplivov na okolje do kakovosti gradnje, bivanjskega ugodja in energetske učinkovitosti ocenjujemo, da bo trend gradnje z lesom v prihodnjih letih v porastu. Več postavljenih projektov pomeni več izkušenj in to daje zagotovilo investitorjem, da se odločajo za leseno gradnjo tudi na področju večstanovanjske gradnje," še sklenejo pri Lumarju.