»Tako kot so bili drugi, tako sem moral biti jaz. Vedel sem, da bomo le z upoštevanjem navodil pripomogli k dobremu stanju v domu, zato me ni bilo strah, da bi se kaj zgodilo. Če je red in se ga vsi držimo, ne more priti do slabih stvari,« je začel pripoved Janez Gomboc, stanovalec v Domu Kuzma, ki je po več tednih končno dočakal obisk sina. Domovi za starejše po Sloveniji so ob razglasitvi epidemije, nekateri celo prej, zaprli vrata za obiskovalce, prav tako so bili nekaj časa omejeni tudi izhodi stanovalcev. Od začetka prejšnjega tedna so domovi lahko ponovno odprti, ob strogem upoštevanju smernic, ki jih je priporočilo pristojno ministrstvo. Interna navodila, kako ponovno izvajati obiske v Domu Kuzma, sta sestavila tamkajšnja strokovna direktorica Melita Ficko in vodja zdravstvene nege Goran Gjergjek, obiske pa so začeli izvajati ta ponedeljek. »Vsi, ki želijo obiskati svojce v domu, se morajo napovedati po telefonu. Jaz nato pripravim seznam in razporedim obiskovalce po urah, seveda jih povprašam, kdaj bi jim najbolj ustrezalo,« je pojasnil Gjergjek. Obiski v domu potekajo od ponedeljka do petka, dopoldne med deveto in enajsto uro, popoldne med trinajsto in sedemnajsto uro. »Obiske smo omejili na pol ure, da lahko vsem omogočimo snidenje s svojci.« Stanovalce lahko obišče le en zdrav sorodnik, izjemoma tudi več, če se svojci pripeljejo iz bolj oddaljenih krajev oziroma če je zdravstveno stanje stanovalca slabo. »Obiskovalci morajo pri recepciji doma izpolniti za ta namen pripravljen vprašalnik, izmerimo jim temperaturo, razkužiti si morajo roke in obvezno nositi zaščitno masko,« je pojasnil Gjergjek in dodal, da so za obiskovalce pripravili prostor v sobi za fizioterapijo v primeru slabega vremena ter zunanjo teraso. Izjemoma dovolijo obiske tudi v sobah stanovalcev, če ti ne morejo iz postelje. »Takrat dobijo obiskovalci dodatno zaščitno opremo, poleg rokavic in maske si morajo nadeti še zaščitni predpasnik ter zaščito za čevlje,« opiše protokol obiskov vodja zdravstvene nege.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Ukrepe so sprejeli z razumevanjem
»Ti, ki so že pred epidemijo redno obiskovali svojce, so se tudi sedaj napovedali med prvimi. Res so komaj čakali, da se lahko ponovno srečajo,« pravi Gjergjek. V vmesnem času so stike med stanovalci in njihovimi svojci ohranjali s telefonskimi pogovori, včasih tudi s pomočjo videoklicev. »Težko je, ko se ne moreš srečati s starši, vendar se moram zahvaliti domu, da so res pravi čas uvedli vse ukrepe in se jih tudi dosledno držali,« je povedal Janez Gomboc mlajši med obiskom svojega očeta, s katerim sta se vsak dan ob določeni uri slišala po telefonu. »Moram povedati, da smo bili pri ohranjanju stikov z očetom zelo aktivni, tudi moj brat ga je redno klical,« je še dejal, oče pa je dodal, da so mu ti telefonski pogovori veliko pomenili in je lažje vse prenesel. Problemov z upoštevanjem navodil v domu niso imeli. Kot je povedal vodja zdravstvene nege, so sprva sicer pričakovali, da bo stanovalcem prepovedi in ukrepe težje sprejeti, vendar se je izkazalo, da razumejo nastalo situacijo, in niso ničemur nasprotovali. »Res jih moram pohvaliti, saj so se hitro prilagodili in se držali vseh navodil. Na začetku tega izrednega stanja je bilo opaziti malce drugačno vzdušje, prišel je tudi kak dan, ko so bili slabše volje, vendar večjih težav ni bilo.« Aktivnosti za stanovalce so zaposleni v domu prilagodili tako, da so jih razdelili v več manjših skupin, igrali so predvsem družabne igre. Več je bilo poudarka na individualnih aktivnostih, v delo so se redno vključevali tudi delovna inštruktorica, delovni terapevt in fizioterapevtka. »Prejšnji teden smo stanovalcem prvič po več tednih dovolili izhod iz doma, usmerjali smo jih predvsem na zelenico za domom. Sedaj redno hodijo ven, seveda v manjših skupinah in v spremstvu zaposlenih. Na terasi popijejo kavo, se naužijejo sonca in se po približno pol ure vrnejo v sobe,« razlaga Gjergjek.
Očeta bo obiskal vsaj enkrat tedensko
V sobi se je veliko zadrževal tudi devetdesetletni Janez Gomboc, ki je povedal, da mu je bilo to veliko lažje tudi zaradi sostanovalca. »Dobrega cimra imam, s katerim si deliva veliko stvari,« je z nasmeškom na obrazu povedal Nuskovčan, ki se je iskreno razveselil obiska sina. »Sicer sva imela z očetom privilegij, da sva se v tem času dvakrat videla. Oče namreč enkrat mesečno prejema zdravilo v obliki injekcij zaradi raka na prostati, zato se mora odpraviti v Mursko Soboto, jaz pa sem z njim kot spremljevalec. Vendar to ni isto, v čakalnici med drugimi ljudi si ne moreva vsega povedati,« je povedal Gomboc mlajši in dodal, da bi v normalnih razmerah očeta ob sobotah odpeljal na njegovo domačijo v Nuskovi, kjer bi skupaj preživeli dan. »Sin sicer živi v Murski Soboti, vendar imajo na moji domačiji vrt. Oni bi delali na vrtu, jaz pa bi sedel in jih opazoval,« je povedal stanovalec doma, ki komaj čaka, da bo to spet mogoče. Dotlej bosta s sinom še naprej ohranjala vsakodnevne stike po telefonu, vsaj enkrat tedensko pa se bosta lahko iz oči v oči tudi pogovarjala.