Učenci od 6. razreda osnovne šole in dijaki so že teden dni pred počitnicami ostali doma in se šolali na daljavo. Epidemija covida-19 že vse od izbruha kroji in ustvarja nove načine izobraževanja, ki predstavljajo svojevrsten izziv tako za učitelje kot za učence. Nove oblike šolanja so dodatno obremenile obe skupini, zato je enotedenski premor verjetno kljub omejitvam in strogim ukrepom dobrodošel.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Dan svobode medijev) Vrstijo se svarila pred naraščajočim političnim vplivom in napadi na medije
Nova lestvica medijske svobode organizacije Novinarji brez meja (RSF) razkriva, da vlade in politiki vse bolj zanemarjajo svoje obveznosti pri zaščiti medijev. To je posebej zaskrbljujoče v luči številnih prihajajočih volitev po vsem svetu, so opozorili. Podobna svarila so ob današnjem dnevu svobode medijev izrazili tudi pri ZN in EU.
Izredno slabi rezultati
S tem se strinja tudi učiteljica ene od pomurskih osnovnih šol, ki pravi, da so bile počitnice več kot potrebne. »Učitelji smo se v šole vrnili že sredi avgusta in vse od takrat se izobražujemo za primer ponovnega poučevanja na daljavo. V šoli smo sprejeli nov hišni red, vse dejavnosti in učne metode pa že vseskozi načrtujemo v skladu s smernicami NIJZ in ministrstva za šolstvo. In ravno v tem je težava – do sedaj smo se vse preveč ukvarjali s, takrat še potencialnim, ponovnim zapiranjem šol, pravzaprav toliko, da smo imeli manj časa za konkretne vsebinske priprave na učne ure, ki so do sedaj potekale v šoli.
Največ pri tem izgubijo učenci, posebej tisti, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč.« Že spomladansko zaprtje šol, pravi, je pokazalo izredno slabe rezultate pri mlajših učencih, ki se še opismenjujejo. Testi branja in pisanja niso bili še nikoli tako porazni, in to je primanjkljaj, ki ga bomo težko nadomestili. »Nič, nobena tehnologija ne more nadomestiti učiteljevega neposrednega dela z učencem, še posebej v zgodnji fazi izobraževanja, ko poteka opismenjevanje na vseh področjih,« je jasna.
Časa za počitek ne bo, za knjigo pa
Počitnice (za učitelje dopust) bodo po njenem mnenju zato prišle prav, čeprav med njimi ne bo pravega časa za počitek oziroma odklop. »Težko je odklopiti, če veš, da se bo po vsej verjetnosti ta situacija nadaljevala tudi v prihodnjih tednih. Učitelji tako pravzaprav tudi sedaj razmišljamo, kako bomo učne vsebine posredovali učencem. Predvsem je to izziv zaradi tistih, ki imajo že sicer učne težave ali so za delo manj motivirani. Ob tem tudi ves čas spremljamo okrožnice z ministrstva z navodili, kako naj pouk organiziramo v prihodnje.« Že v »običajnih« časih učitelji niso ves teden doma, kot mnogi zmotno mislijo, temveč so v šoli ali hodijo na izobraževanja. Ker je letos gibanje omejeno, pravi, tudi dnevi dopusta niso takšni, kot bi bili sicer. »Je pa pri omejitvah le nekaj pozitivnega – če smo prejšnja leta tekali po pokopališčih in družinskih srečanjih ter na različne zabave, letos ta čas izkoriščamo za branje knjig, za katere je do sedaj vedno zmanjkalo časa, in več časa namenjamo druženju s člani ožje družine,« še pove.
Nataša JuhnovEpidemija koronavirusa že vse od izbruha kroji in ustvarja nove načine izobraževanja, ki predstavljajo svojevrsten izziv tako za učitelje kot za učence, zato je enotedenski premor verjetno kljub omejitvam in strogim ukrepom dobrodošel. Foto Nataša JuhnovPogrešamo sorodnike
Letošnje jesenske počitnice bodo drugačne tudi za družino Tamare Repić iz Beltincev, ki situacijo opisuje kot mama srednješolke. »Ker počitnicam sledijo prazniki, ko na grobovih obiščemo tiste, ki jih ni več med nami, smo doslej med drugim vsako leto odšli na Hrvaško. Letos žal svojih sorodnikov ne bomo obiskali. Glede na najnovejše ukrepe za zajezitev epidemije pa se, kot kaže, ne bomo srečali niti s sorodniki, ki živijo v Prekmurju. To bom najbolj pogrešala, ta družinska srečanja, saj se z leti vedno bolj zavedam in spoštujem pomen družine in korenin.« Glede izobraževanja na daljavo, ki je potekalo teden dni pred jesenskimi počitnicami, pa se ji zdi, da so se tako učitelji kot učenci že dobro usposobili in izgubili tisti »strah«, ki je bil morda prisoten v času spomladanskega šolanja na daljavo. »Res je sicer, da so določene aktivnosti onemogočene. Hčerka je dijakinja drugega letnika umetniške gimnazije in nekatere aktivnosti so vezane npr. na gledališki oder; seveda se jih ne da izvesti. So pa to vseeno kompenzirali z drugimi dejavnostmi. Izobraževanje na daljavo res ne omogoča klasičnega frontalnega podajanja snovi, omogoča pa, recimo, da se učenci oziroma dijaki vključijo v aktivne diskusije, kjer se na nekem drugem nivoju učijo razmišljati o učnih vsebinah,« meni Repićeva, ki sicer dela kot šolska psihologinja.
Najstnikom manjka druženje
Opaža, da najstnikom najbolj manjka druženje. »Manjka ga sicer tudi nam, odraslim. Mogoče nam je lahko v poduk, da bomo to 'boniteto' znali bolj spoštovati in ceniti, ko se bomo spet lahko po mili volji družili. Da si bomo vzeli čas za prijatelje, sorodnike ali znance.« Kljub trenutni situaciji zato razmišlja optimistično: »V tem trenutku moramo nehati hrepeneti po nečem, česar ne moremo imeti. Saj ne gre za neka strašno huda odrekanja, samo nekaj udobja smo dali na stran v dobro naše samozaščite. Veselimo se tega, kar imamo, bodimo hvaležni, da smo zdravi, čeprav se sliši kot floskula, in da se lahko pogovarjamo z ljudmi, ki jih imamo radi, pa četudi samo po telefonu. Jamranje in stokanje nas ne bo privedlo do rešitev in boljšega, bolj zdravega jutri. Razmislimo o tem, kaj lahko naredimo sami, da nam bo boljše, da bo boljše nam dragim.«