Kot še pove, se razmere od panoge do panoge zelo razlikujejo. Tako imajo na področju turizma, kjer so bili primorani v zaprtje nastanitvenih in drugih obratov, tudi do več kot 70-odstotni upad prihodkov. Na področju sejemske dejavnosti – Pomurski sejem je moral odpovedati vse letošnje dogodke z Agro na čelu – pa lahko govorimo o skoraj 100-odstotnem izpadu prihodkov. Na drugi strani, pravi Grah, padec ni bil tako izrazit na področju gradbeništva ter kovinsko- in živilskopredelovalne industrije, a je zadnja prav tako utrpela posledice zaradi zaprtja hotelov, restavracij in izobraževalnih ustanov. Do upada je prišlo tudi v avtomobilski industriji, s katero je povezanih več pomurskih podjetij. Na drugi strani v podjetjih, katerih dejavnost je povezana z medicinsko tehnologijo, kot sta Cleangrad in Medicop, po besedah Graha dosegajo celo rast naročil. Razmere so torej zelo različne. »Morda bi lahko rekli, da je skupna značilnost gospodarstva v regiji v tem trenutku, da podjetja večinoma dobivajo naročila za kratki rok, medtem ko v večji meri ne sklepajo dolgoročnih pogodb,« pravi Grah, ki vnovič poudarja, da so pomurska proizvodna podjetja vezana na avstrijski in nemški trg, zaradi česar bo prihodnje stanje odvisno tudi od dogajanja v teh državah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Vprašanje likvidnosti
Za zdaj glede na statistiko v regiji prav tako še ni bilo večjega naraščanja števila brezposelnih. »Pomurska podjetja so doslej v glavnem poskrbela za zaposlene, tudi tista, ki niso imela 100-odstotno zasedenih zmogljivosti, za delavce so uveljavljala ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.« A število brezposelnih v zadnjem času spet narašča, kar je posledica zaprtja storitvenih dejavnosti. Po mnenju Graha bodo podjetjem v veliko pomoč ukrepi iz tako imenovanih protikoronskih svežnjev PKP5 in PKP6. »Predvsem v zimskem času bo pomembna likvidnostna situacija, od katere bo odvisno, ali bodo podjetja vzdržala, saj vse subvencije prihajajo za nazaj, tudi subvencija za delno kritje fiksnih stroškov, ki jo uvaja PKP6, bo izplačana komaj 20. januarja. December bo pokazal pravo sliko.« Na regijski ravni še ni podatkov o poslovanju podjetij v času epidemije, na podlagi katerih bi lahko povedali natančno, kolikšen upad so doživela. Grah pravi, da bi bilo lahko po zdajšnjih ocenah na letni ravni za od 15 do 20 odstotkov manj ustvarjenih prihodkov. Največ prihodkov v regiji namreč ustvari kovinskopredelovalna industrija, ki, kot rečeno, ni doživela takšnega upada poslov kot nekatere druge panoge.
Zaprtja si ne morejo privoščiti
V PGZ so za čas epidemije naredili analizo, v katero je bilo zajetih 24 podjetij, ki imajo 5200 zaposlenih, kar je okoli 30 odstotkov vseh zaposlenih v pomurskih gospodarskih družbah. Tako je v celotnem obdobju od začetka epidemije marca letos do danes v teh podjetjih za covidom-19 zbolelo štiri odstotke zaposlenih, 2,5 odstotka zaposlenih je bilo odsotnih zaradi varstva otrok, pet odstotkov pa zaradi karantene. »Podjetja absolutno izvajajo vse ukrepe glede varnosti zaposlenih. Zaprtja pa si ne morejo privoščiti, saj so del pomembnih mednarodnih dobaviteljskih verig,« še pove Grah. Nadaljevanje nemotenega poslovanja jim omogoča tudi dejstvo, da v drugem valu epidemije ni bilo težav pri dobavi repromateriala, kot je bilo v nekaterih podjetjih v času prvega vala.
Regije brez vzvodov
Na vprašanje, ali bo kriza vplivala na razvojne razlike med slovenskimi regijami, direktor Razvojnega centra Murska Sobota Bojan Kar odgovarja, da je še prezgodaj za ocenjevanje posledic epidemije za socialno-gospodarsko podobo regij ter nastajanje razlik med njimi. »Negativni gospodarski trendi se bodo pokazali na območju celotne Slovenije in tudi v širšem evropskem prostoru, verjamem pa, da bodo pri spoprijemanju s posledicami krize uspešnejše regije, ki so v svoji naravi inovativne in sposobne aktivnega prilagajanja na novo realnost. V tem oziru se je tako znova razkrilo dejstvo, da razvojne regije v Sloveniji nimajo na razpolago aktivnih in delujočih mehanizmov upravljanja tovrstnih situacij, tako v investicijskem smislu kakor na vsakodnevni ravni upravljanja zdravstveno-socialnih posledic krize. Pomurje pri tem ni izjema, kar pa nam mora biti buden opomnik, da je skupno in usklajeno upravljanje razvojnih izzivov eden od ključnih ciljev prihodnjega dela. V sklopu zasnove regionalnega razvojnega programa za naslednje finančno obdobje EU 2021–2027 smo tako v viziji razvoja zapisali: 'Zdravo. Pomurje 2030.', naša naloga pa je, da to vizijo razvoja tudi uresničimo.«
Poglobitev socialne razslojenosti?
Direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster opozarja na še eno pomembno značilnost sedanje krize. Gre za naraščajoče socialno razslojevanje, ki bo lahko imelo velik vpliv tudi na gospodarstvo in kakovost življenja v regiji. »Medtem ko pomursko gospodarstvo glede na strukturo zaradi krize ne bi smelo utrpeti večje škode kot gospodarstvo v drugih slovenskih regijah, je drugače s socialnim razslojevanjem, ki postaja v času epidemije v naši regiji še bolj intenzivno, saj imamo v primerjavi z drugimi regijami bolj neugodno izobrazbeno in starostno strukturo. V takih časih najbolj ranljive socialne skupine potegnejo najkrajšo, torej se bo stigmatiziranost najrevnejših še povečala, kar bo dobilo tudi regijsko razsežnost. Vendar so to zadeve, ki bodo vidne komaj na dolgi rok.«