In to je tisto najbolj sveže v sicer dokaj nespremenjeni strukturi poslovnega sodelovanja pomurskega gospodarstva s svetom. Za zdaj so sicer znani le podatki o izvozu Pomurja na posamezne celine, podatki o gospodarski menjavi s posameznimi državami pa bodo znani šele jeseni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Pomurske družbe so po podatkih Ajpesa v letu 2020 ustvarile za 2,7 milijarde evrov prihodkov, kar je glede na leto prej za štiri odstotke manj. Od tega so 934 milijonov evrov ustvarile na tujih trgih. Na tujem je prodajalo 645 družb, to je dobra tretjina vseh v regiji. 237 podjetij je pretežno izvozno naravnanih, saj so v tujini ustvarila več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu.
In kje na tujem so kupovali produkte pomurskih podjetij?
Največ so podjetja prodajala v državah Evropske unije, pri čemer so ustvarila 806 milijonov evrov (86 odstotkov) prihodkov. Prihodki, ustvarjeni v državah zunaj EU, pa so znašali 110 milijonov evrov, kar je za 1,3 odstotka več kot leto prej. V tem podatku je zajeto predvsem poslovno sodelovanje s Švico in zaradi brexita v zadnjem četrtletju lanskega leta tudi izvoz v Združeno kraljestvo.
Na tujem je prodajalo 645 družb, to je dobra tretjina vseh v regiji.
Izvoz na splošno je največji padec doživel v drugem četrtletju lani, torej aprila, maja in junija, in sicer za skoraj 20 odstotkov, navzgor pa se je obrnil v zadnjem četrtletju in celo dosegel 2,3-odstotno rast. Zaradi upada proizvodnje v regiji se je lani skrčil tudi uvoz. Znašal je 856 milijonov evrov in je bil za skoraj 10 odstotkov nižji kot leto prej.