Epidemija je tudi pri njih pustila sledi in jim nalagala nove izzive, a kot poudari eden od direktorjev, niso spali, ampak so ta čas izkoristili za razvoj in zaposlili dodaten kader.
Kriza 2008 mala malica
Le kakšnih 10 odstotkov trga imajo v Sloveniji, so pa zato prisotni po vsej Evropi in prodirajo tudi v Azijo, Severno in Južno Ameriko. Njihov prodajni asortiment poleg ležajev, ki so najbolj prodajan proizvod, zajema še verige, vskočnike, jermene in druge pogonske elemente. Delajo v dveh segmentih: kot proizvajalci originalne opreme za poslovne partnerje, ki njihove produkte vgrajujejo v svoje izdelke ali polizdelke, ter v distribuciji in prodaji končnim uporabnikom. Posebno pozornost posvečajo kontroli kakovosti izdelkov, ki jih prodajajo. V ta namen imajo dva laboratorija, enega od leta 2019 v Murski Soboti, drugega pa v Šanghaju. Po potrebi se povezujejo še z zunanjimi akreditiranimi laboratoriji. Stalna kontrola izdelkov v laboratoriju, razloži Banfi, pripomore, da lahko kakovost ves čas spremljajo, kar omogoča, da strankam ves čas zagotavljajo enako kakovost.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Največja investicija na Muri z grenkim priokusom, kako pa kaže sebeborskemu zadrževalniku?
Minister Jože Novak na terenskem obisku v Pomurju zagotovil, da bodo do konca leta izbrali izvajalce del za prve odseke in začeli dela.
Tudi njihovo poslovanje je zaznamovala epidemija. Prihodki so lani padli za 15,6 odstotka na 14,07 milijona evrov, dobiček za 50 odstotkov na 388 tisoč evrov, čisti dobiček pa z 662 tisoč na 331 tisoč evrov. Zaprtja in zastoji zaradi epidemije so povzročili veliko nepravilnosti in sprememb na svetovnem trgu, to se kaže v podražitvah, transport se je podražil za 700 odstotkov, rasejo cene surovin, posebno železa, poleg tega zamuja dobava blaga in surovin, kajti ZDA trenutno poberejo veliko proizvedenega blaga, vse to pa vpliva na dvig cene izdelkov. »Pred nami so veliki izzivi,« pove Banfi in doda, da je bilo krizno leto 2008 mala malica v primerjavi s tem, kar se na svetovnem trgu dogaja zdaj in še ni konec.
Ne želijo vzeti tistim, ki ustvarjajo
Ko se srečujejo s svojimi konkurenti v tujini, vidijo, da so drugod poslovna okolja za podjetja davčno bolj razbremenilna in stimulativna, pove Banfi in doda, da sta s Šinkom včasih razočarana nad državo in tukajšnjim poslovnim okoljem. »Lani smo za davke, prispevke in carino plačali 3,3 milijona evrov. Poleg tega smo, namesto da bi med epidemijo čakali in spali, vlagali v človeške vire in razvoj ter zaposlili nove ljudi. Naše bilance bi bile brez tega boljše, tudi banke bi bile s številkami bolj zadovoljne. Ampak lanski rezultat je zame glede na razmere dober, za banke pa slab, od nas so celo zahtevale, da znižamo plače zaposlenim, da znižamo stroške dela. Kako naj vzamemo tistim, ki ustvarjajo? Da se zaposleni počutijo varne, je ena od pomembnejših vrednot našega podjetja,« poudari in doda, da vedno delajo tako, da so kot podjetje na varni strani.
V Codexu vlagajo v razvoj, ampak pazijo, da podjetja ne spravijo v nevarnost. Pri zadnjem projektu so prvič dobili sredstva, 50 tisoč evrov za nakup strojev. Leta 2019 so se odločili za večjo investicijo, vredno 2,1 milijona evrov, imeli so že odobrene kredite, pa so jih povabili k sodelovanju v tako imenovanem pomurskem zakonu. »Investicijo smo izpeljali v roku, vsa ta birokracija pa nam je vzela veliko preveč energije. Še do zadnjega dne nismo vedeli, ali nam bodo poplačali. To je bilo prvič, da je bilo naše podjetje postavljeno na kocko. Ko smo podpisali pogodbo, so nam dodatno črtali tehnično opremo, ki je nujna za komuniciranje s partnerji iz tujine. Povabilo nas je gospodarsko ministrstvo, upravičeni smo bili do 35 odstotkov investicije, dali so nam le 25 odstotkov in iz financiranja izločili še opremo.« Pogodba je bila podpisana za 491 tisoč evrov, prejeli pa so slabih 434 tisoč evrov. To je nerazumno, da se ne počrpa vseh razpoložljivih evropskih sredstev, ampak se jih raje vrne, vseeno pa so zadovoljni, da so sredstva prejeli in investicijo izpeljali, saj so s tem povečali kapacitete, dobili dodatne sodobne prostore, dovozne poti in – kar je še posebej pomembno – sodoben laboratorij. »Lahko bi vse to storili z manj,« pravi Igor Banfi. Kredit bo treba še odplačati.
»Poslovnim partnerjem prodajamo zaupanje«
Največji izziv zanje je vlaganje v človeške vire, podčrta Banfi. »Kljub zmanjšanju prihodkov imamo več zaposlenih. Lani je število zaposlenih s 34 naraslo na 38, danes nas je 44, naša ekipa pa je še večja, saj imamo še 19 zunanjih sodelavcev, ki delajo iz Evrope in po svetu, in 12 na Kitajskem. Odločili smo se vlagati v procese in posodobitve, zato smo zaposlili vodjo marketinga, informatike in kakovosti, ki so prinesli nova znanja in veščine. Denar, če imaš prave projekte ter zaupanje finančnih institucij in države, že dobiš, veliko težje je dobiti in zadržati prave ljudi.« Nove generacije hitreje menjajo službe, niso zadovoljne le z dobrim plačilom, v podjetju želijo videti prihodnost in delo jih mora zanimati.
Ugotavljajo, še poudari Banfi, da je najtežje dobiti dobre, prodorne in ambiciozne prodajnike, ki poznajo umetnost prodaje. »Mi v Codexu ne prodajamo le izdelka, mi poslovnim partnerjem in trgovcem prodajamo zaupanje, da jim bomo zagotavljali kakovostne izdelke po dogovorjeni ceni ter z varno in pravočasno dobavo.«
Skupaj kot en dober direktor
Ustanovitelja podjetja Matej Šinko in Igor Banfi sta že kot študenta imela veliko željo nekaj narediti in leta 1993 sta ob podpori družin zagnala svoje podjetje. Igor Banfi: »Od prvega dne sva trdo delala, ves čas uravnoteženo poslovala, se držala pravila, da lahko porabiš manj kot zaslužiš, se odpovedovala in vlagala v razvoj.« Na vprašanje, kako jima znese trdno poslovno partnerstvo, pa Banfi pravi: »Poznava se od osnovne šole, po značaju sva zelo različna, se pa dobro dopolnjujeva in sva skupaj en dober direktor. Pri tem sta potrebna strpnost in spoštovanje, znava se na podlagi argumentov hitro odločati. Pravzaprav nič posebnega, le delati in vztrajati je treba.«