Domen Godina in Dorina Dšuban iz Vaneče sta, tako kot mnogi, velika ljubitelja kave. To sta začela uživati že ob začetku srednje šole, do tiste zanju zares okusne pa sta prišla šele pred nekaj leti, ko sta dopustovala na Baliju. Med vožnjo s taksijem skozi eno od tamkajšnjih mest ju je taksist vprašal, ali bi si želela ogledati kavno plantažo, pa sta prikimala. »Tam je res bila kava boljše kakovosti, to sva nato iskala pri nas in jo najbližje našla v Mariboru. Takrat so se začeli najini konectedenski izleti v štajersko prestolnico, kjer sva res pila kakovostno kavo. Ker pa me je vedno zanimalo tudi podjetništvo, je bila to v povezavi z najinim uživanjem v kavi prava popotnica za pot, po kateri sedaj stopava,« pripoveduje Domen.
Partnerja sta leta 2022 ustanovila podjetje Coffeetissimo, ki se ukvarja s prodajo kave višje kakovosti. Njuna prva ideja je bila, da bi imela le spletno trgovino, kjer bi prodajala kavo slovenskih pražarn. To idejo sta prijavila pri pospeševalniku za mlade podjetnike in bila tudi izbrana med deset najboljših tovrstnih idej v Sloveniji. »Približno eno leto sva se ukvarjala s tem, v tem času pa sva od najinega prijatelja iz Maribora, ki nama praži kavo, dobila vse kontakte njegovih dobaviteljev kave, podatke o tem, kje on kupuje embalažo za svojo dejavnost, in podobno. Takrat sva tudi sama kupila svojo prvo vrečo kave z Balija, v Trstu sva namreč našla uvoznika te kave,« je povedal sogovornik.
Prvo vrečo kave, ki sta jo kupila, sta pražila zase, za svoje domače in prijatelje. Ker je bilo veliko dobrih odzivov, sta se odločila, da ne bosta več prodajala kave drugih slovenskih pražarn, ampak svojo.
Pomembni so postopki praženja
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Vino kot kulturni simbol
Že stari Grki in Rimljani so vedeli, kaj pomeni »doliti si kozarec za bogove«, in verjetno bi mnogi slovenski umetniki mirno dvignili kozarec v znak solidarnosti s temi starodavnimi tradicijami.
Pred približno letom in pol sta tako na svoji spletni strani začela prodajati tako imenovano »specialty« kavo, katere zrna so kakovostnejša od komercialne kave. Kot je pojasnila Dorina, ki je končala višjo gostinsko šolo in je tudi sicer zaposlena v gostinstvu, dosega takšna kava pri ocenjevanju več kot 80 točk od stotih, pridelana je na manjših kmetijah oziroma plantažah, obdelana in pražena je natančno za čim bolj optimalen okus, ima bogatejše in bolj raznolike okuse, pogosto poudarja tudi trajnostne in etične prakse. »Vemo torej natančno, s katere kmetije in iz katere regije ta kava prihaja, kako in kdaj je bila obrana, torej poznamo vso njeno pot od plantaže do skodelice.«
Poseben okus tej kavi dajo tudi postopki praženja. Partnerja se nista odločila za temno praženje, ki je pri nas nekako najbolj pogosto in daje bolj grenak okus kave, ampak sta se odločila za srednje praženje, saj tako iz kavnega zrna dobita največ kakovostnega. »Svetlo praženje prinaša bolj kiselkast okus kave, midva pa loviva nekakšno sredino med grenkim in kislim okusom,« še pojasni Dorina.
Konjska prikolica postala mobilna kavarna
Kavo, ki jo prodajata na svoji spletni strani v različnih pakiranjih, od 150 gramov, 250 gramov do enega kilograma, sta želela nekje tudi kuhati. Ker svojega lokala nimata – s prodajo kave se ukvarjata kot z dopolnilno dejavnostjo, saj sta oba redno zaposlena –, sta začela razmišljati o tako imenovani mobilni kavarni. Na spletu in družbenih omrežjih sta zato začela iskati prikolice, sreča pa je bila na njuni strani. »Ko sva prikolico, ki je bila nekoč namenjena prevozu konj, le našla in kupila, je trajalo približno pol leta, da sva jo predelala. Treba jo je bilo prebarvati, v njej urediti vodo in elektriko, jo spraviti na cesto, še prej pa seveda urediti vso dokumentacijo. Vse to nama je uspelo in tako od lanskega septembra s prikolico oziroma najino mobilno kavarno gostujeva na različnih dogodkih, kjer goste razvajava z res kakovostno in okusno kavo,« pove Domen.
Prvi dogodek, na katerem sta sodelovala, se jima je ponudil v domači puconski občini, od takrat sta gostovala po več različnih krajih, pravi preboj sta, kot sta povedala, doživela na letošnjem celjskem sejmu. Tudi sicer iščeta v teh poletnih mesecih zanimive dogodke, na katerih bi lahko ponujala svojo kavo ter tako še bolj širila prepoznavnost. »To res delava ljubiteljsko in z veseljem, ves trud, ki ga vlagava, pa je poplačan, ko pohvalijo najino delo in kavo, ki jo ponujava,« sta povedala.
V njuni ponudbi je tako poleg klasičnih kav, kot so podaljšana kava, kava z mlekom, kapučino in podobno, še hladno varjena kava in hladno varjena kava, ki je pod pritiskom prepojena z dušikom. V obeh primerih gre za grobo mleto kavo, prelito s hladno vodo, ki se nato postavi v hladilnik za 18 do 24 ur, ta pa nato razvije povsem svoje okuse. »Sedaj sva naročila tudi lupine kavnih češenj, kar pri nas še ni znano. Iz tega se delajo res dobri osvežilni napitki, podobni čajem,« pove 27-letnik.
Želja je butični lokal
Domen in Dorina v svoji prikolici kuhata kavo, uvoženo iz Brazilije, ki pa jo meljeta v Sloveniji. »Naročava zeleno kavo v 30-kilogramskih vrečah, ki nama jo nato pražijo v Mariboru. Ta specialna kava se praži na 200 stopinjah približno 15 do 20 minut. Kava mora nato počivati, optimalno je, da v posebnih posodah stoji 12 do 14 dni, saj se tako sprošča ogljikov dioksid. Šele takrat je najboljša za pitje,« pove Dorina.
Zaloge kave, ki jima jo uvaža Slovenec, ki že več kot 25 let večino časa preživi na kavnih plantažah v Braziliji, si partnerja delata sproti, prav tako v prikolici sproti meljeta kavo, ki jo potrebujeta za kuhanje. »Na Domnovi domačiji, kjer živiva, imava urejen tudi poseben prostor, kjer imava dodatne mlinčke za mletje kave, tam kavo tudi pakirava. Vse, kar potrebujeva za najino dejavnost, sva investirala sama z lastnimi sredstvi. Morava priznati, da varčujeva le za dopust, vse drugo vloživa v kavo. Res je tudi, da sva prišla do točke, ko se nama stalni stroški s prodajo kave na spletu in na dogodkih pokrijejo, tako sva sedaj že malce bolj mirna. Preostali načrti, ki jih imava, pa bodo ob takšnem tudi prišli sproti,« pove Domen.
Tudi v prihodnje se želita dodatno izobraževati, investirati v dodatne naprave, želja je tudi v letošnjem letu vzpostaviti manjšo pražarno, v prihodnosti pa morda odpreti tudi manjši butični lokal, kjer bi kuhala svojo kavo. »Najino kavo sedaj kuhajo le v enem lokalu v Murski Soboti, seveda si želiva prodreti še v druge lokale, ki tudi sicer izstopajo po svoji ponudbi. Pa morda prodajati kavo v domačih lokalnih trgovinah,« je ob tem še dodala Dorina.