vestnik

(PODKAST NAŠE PRIGODBE) Odpreti vrata ljudskim elementom

Ines Baler, 19. 10. 2023
Jure Kljajić
Prigodbe so namenjene širši množici, še posebej pa ustvarjalci merijo na mlajše generacije.
Aktualno

Skrbijo za ohranjanje ljudskih zgodb iz različnih regij.

Naše prigodbe je podkast s slovenskimi ljudskimi pripovedmi. Vsaka nova epizoda predstavlja eno ljudsko zgodbo in vsaka je pripovedovana v narečju. Prav tako je podkrepljena z ljudsko glasbo oziroma priredbami, posneto posebej za vsako epizodo, ter opremljena z edinstveno vizualno podobo, nam je povedal ustanovitelj David Bojanovič. Ideja za podkast se je porodila spontano. »Z bratom Klemnom, ki se profesionalno ukvarja s sodobnim poustvarjanjem ljudske inštrumentalne in plesne glasbe, sva ugotavljala, da ne poznava veliko slovenskih ljudskih zgodb v primerjavi s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Sam prihajam iz digitalno-tehnološkega start up okolja, zato mi je bil podkast kot kanal zelo blizu. Tako sva po mesecih tuhtanja in raziskovanja prišla do sklepa, da je dovolj besedičenja in velja poskusiti. Začeli smo na Koroškem in posneli prve prigodbe z Mojco Kamnik. Čudovita izkušnja,« je opisal. 



Prva epizoda nosi naslov Divja jaga, druga Kako so dragaturški fanti hodili v vas in je s črnomaljskega konca, že v tretji pa so prišli v Prekmurje. Prigodba z naslovom Kačji cmer izhaja iz okolice Beltinec in govori o bratcu in sestrici, ki sta ukanila kačo in družini prinesla blagostanje. Do danes so jih predstavili dvanajst s petih različnih območij. »Sprehodili smo se od Prekmurja do Slovenske Istre, z Goričkega v Piran, kot bi rekli v vaših koncih,« pove Bojanovič. 



Ob Kačjem cmeru sta bili doslej objavljeni še dve pripovedi iz Prekmurja. Ena nosi naslov Kralj Jonaš, prav tako izvira iz okolice Beltinec in govori o kralju Jonašu, ki mu je klatež ukradel oblačila in se izdajal zanj. »Ker na dvoru nihče ni uvidel prevare, se je kralj Jonaš le stežka dokopal nazaj do svojega življenja. Izkušnja ga je marsičesa naučila in za vekomaj zaznamovala,« pravi kratka predstavitev. Tretja zgodba pa je Ježek Janček in govori o sinu, ki ga je mati nehote spremenila v ježa, o grofu, ki se je izgubil v gozdu, in o njegovi najmlajši hčeri, ki je ježa vzela za moža.

naše prigodbe, podkast
Arhiv
Vsaka zgodba dobi tudi vizualno podobo, ki ponazarja njeno vsebino. Foto Arhiv podkasta


Ekipa iz lokalnega okolja 

Ustvarjalci podkasta izbirajo različne zgodbe, od tistih povsem lokalnih, starejših in slabo poznanih do zelo popularnih. »Zanimivo je, koliko slovenskih ljudskih prigodb poznamo, pa tega sploh ne vemo. Ali ste vedeli, da sta Mojca Pokrajculja in Ježek Janček slovenski ljudski pripovedki?« sprašuje bralce sogovornik. Največji izziv je po njegovem mnenju najti pripovedovalce, ki so pripravljeni pripovedovanje prilagoditi tako, da se ga lahko posname v studiu, saj je potrebne kar nekaj vaje. »Vse ljudske zgodbe ohranjamo v njihovi raziskani obliki s terena. Zdi se nam pomembno, da od tega ne odstopamo, pač pa jih tako približamo sodobnemu poslušalcu. Zato damo velik poudarek na avdio produkcijo, kar pomeni, da vse zgodbe snemamo v studiu.« Pristavil je, da glasbo večinoma posnamejo v Beltincih pri Alenu Pivarju. Vse zgodbe iz Prekmurja je pripovedovala Vesna Radovanovič, na cimbalah je besedilo podkrepila Katjuša Peterka, na violini Tajda Klobučar, na harmoniki Klemen Bojanovič, ki je napisal tudi glasbo.

Bojanovič je še napovedal, da bodo posneli še prigodbe z drugimi pripovedovalci iz Prekmurja, izbor glasbenikov pa je odvisen od izvora in vsebine posamezne prigodbe. Pred snemanjem v studiu opravijo vsaj eno vajo, na kateri uskladijo še zadnje podrobnosti. »Po snemanju v studiu sledijo postprodukcija, priprava vizualne podobe in objava. Včasih od snemanja do objave mine več mesecev,« opisuje proces. 

Vsako prigodbo zaradi stroškov in logistike za zdaj snemajo z enim pripovedovalcem in največ tremi glasbeniki. »Snemanje poteka ločeno. Najprej se posnamejo prigodbe, šele potem se napiše glasba, ki se prilagodi stilu pripovedovalca ter vsebini prigodbe. Na koncu se pripravi tudi vizualna podoba prigodbe, ki je ključna pri promociji,« razlaga Bojanovič. 

blog, podcast, poslušanje-glasbe, slušalke, vlog, simbolična, računalnik
Jure Kljajić
Pred snemanjem v studiu opravijo vsaj eno vajo, na kateri uskladijo še zadnje podrobnosti.

Poosebiti zgodbe 

Podkast Naše prigodbe je dostopen na več platformah. Največ poslušalcev jih spremlja prek spletne strani, sledijo pa podkast aplikacije. Njegov namen je popularizacija in dvig ozaveščenosti o slovenskih ljudskih zgodbah. Ustanovitelj pravi, da želijo s tem odpreti vrata tudi drugim sorodnim dejavnostim in prispevati k obiskanosti sorodnih dogodkov, kot so folklorne predstavitve, bralni večeri, dogodki, povezani s pripovedovanjem ljudskih zgodb, in podobno. »Opažamo, da sta ljudsko slovstvo in ljudska glasba razumljena kot nekaj samoumevnega in manjvrednega. Mi se trudimo, da sleherniku dokažemo, da ni tako. Poleg zabave, ki jo želimo poslušalcu pričarati skozi vrhunsko izkušnjo, želimo tudi ozaveščati in izobraževati o slovenskih ljudskih zgodbah z upanjem, da jih bodo ti poosebili in širili naprej ter tako poskrbeli, da ostanejo med nami še naprej.« Prigodbe so namenjene širši množici, še posebej pa ustvarjalci merijo na mlajše generacije. »Treba je razumeti, da smo digitalno usmerjeni, kar samo po sebi pomeni, da nismo dostopni za čisto vsakogar,« se zaveda. 

Ob Naših prigodbah je za poslušalce na voljo tudi krajši format, imenovan Nakratko. Sogovornik pravi, da gre za krajše prigodbe, ki se posvečajo ljudskim šegam in navadam. Doslej jih je izšlo šest, tudi dve iz Prlekije. Ena nosi naslov Korant preganja zimo, druga Zaključek korantije. Obe pripoveduje Tadej Murkovič, glasba je slovenska ljudska in jo izvaja Klemen Bojanovič, govorita pa o kurentih in z njimi povezanih navadah. 

Jure Kljajić
Največ poslušalcev Naše prigodbe posluša prek spletne strani. Foto Jure Kljajić
podkast david-bojanovic nase-prigodbe