V začetku oktobra so bile volitve v organe KGZS. Na njih je pri volitvah fizičnih oseb v 54-članski svet zbornice dobila največ glasov Slovenska kmečka zveza (SKZ), ki jo podpira Slovenska ljudska stranka, in sicer bo tam sedelo 15 njenih predstavnikov. Takoj po razglasitvi rezultatov so iz SLS sporočili, da ima SKZ skupaj s koalicijskimi partnerji zagotovljeno absolutno večino v svetu zbornice in da je predsednik SLS Marjan Podobnik kandidat SKZ za predsednika zbornice, ki jo je doslej vodil Cvetko Zupančič. Podobnik je bil izvoljen v svet KGZS kot predstavnik pravnih oseb. Na volitvah pravnih oseb v svet KGZS je sicer Katoliška cerkev v Sloveniji pometla s konkurenco, saj je bilo od 13 predstavnikov pravnih oseb v svetu izvoljenih kar 12 takšnih, ki so jih predlagale različne župnije. Podobnik naj bi imel sklenjen dogovor s predstavniki Cerkve in SDS, katerega Društvo Forum za kmetijstvo in podeželje SDS je dobilo 6 predstavnikov v svetu zbornice, vsi skupaj bi imeli torej 34 predstavnikov, kar bi bilo dovolj za ustoličenje Podobnika na čelu zbornice.
Ljubljanska nadškofija zahteva opravičilo
Vendar se je čez dva tedna izkazalo, da temu očitno ni tako. Takrat je namreč Podobnik presenetil javnost z objavo videa, v katerem je povedal, da skuša Udba znotraj ljubljanske nadškofije preprečiti njegovo izvolitev. Natančneje-to naj bi po njegovih besedah počel ekonom ljubljanske nadškofije Blaž Gregorc preko aktivnosti pri koordiniranju izvoljenih duhovnikov: “Pri tem svojem delu očitno drži v šahu ljubljanskega nadškofa msgr. Zoreta.” Na koncu je Podobnik še izrazil pričakovanje do Cerkve in Vatikana, da “pometejo s tem, kar je potrebno pomesti.” Na obtožbe so se odzvali v nadškofiji in od njega zahtevali javno opravičilo. “Vsi pristojni vedo, da sem vsako izrečeno besedo pripravljen kadar koli dokazati in se glede tega s komer koli soočiti,” vztraja Podobnik.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuStorilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Na to potezo se je odzvala tudi zdaj že nekdanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ki je zapisala: “Marjan Podobnik je v svoji izjavi o vmešavanju Cerkve in politike v postopke za izbiro predsednika KGZS povedal veliko več o sebi in bodočem načinu dela kot o drugih. Med vrsticami pa je moč razbrati, da bodo o usodi kmetijstva in KGZS odločale politične stranke in izbrane organizacije na zaprtih sestankih in ne kmetje …”
Zoper “zarotnike” napovedali sankcije
Dogodki, ki so temu sledili, razkrivajo, da podpora Podobniku ni vprašljiva samo med cerkvenimi predstavniki, temveč njegovo izvolitev v prvi vrsti minirajo nekateri člani stranke, ki jo vodi. Začela se je namreč oblikovati alternativna večina, ki naj bi za predsednika izvolila Roka Sedminka, predsednika SKZ in člana izvršilnega odbora SLS. Kot smo izvedeli od članov SLS, ki želijo ostati neimenovani, je Podobnik sodelovanje pri oblikovanju te večine očital tudi članoma SLS Romanu Žvegliču in Antonu Medvedu, ki sta bila sicer v svet zbornice izvoljena na listi Društva članov sindikata kmetov, sta tudi predsednik in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije. Prav tako članu izvršilnega odbora stranke Petru Vrisku in županu Občine Šentjernej Jožetu Simončiču, ki je bil izvoljen v svet KGZS na predlog RKC. Zoper omenjene je napovedal sankcije v stranki, članom stranke je še sporočil, da so Sedminka že suspendirali z mesta predsednika SKZ.
Sedminek: Podobnikov način komuniciranja ni primeren
Sedminek je tudi javno napovedal kandidaturo za predsednika zbornice in trdil, da ima zagotovljeno večino. Na vprašanje o sankcijah stranke zoper njega pravi, da je bil opozorjen, da pa z drugimi postopki ni seznanjen, saj so v vodstvu SLS prekinili stike z njim. “Bil sem legitimno izvoljen za predsednika SKZ in člana izvršilnega odbora SLS, Podobnik nima nobene podlage za mojo izključitev.” Na vprašanje, zakaj se je odločil za kandidaturo, glede na odločitev SLS, da bo Marjan Podobnik kandidat SKZ za predsednika KGZS, Sedminek odgovarja, da je šlo v tem primeru za odločitev organov stranke in ne za odločitev SKZ: “Vodstvo stranke naj dela za stranko, za kmete pa naj dela SKZ.” Sedminek meni, da ni običajno, da bi zbornici predsedoval predstavnik pravnih oseb, Podobnikov način komuniciranja pa po njegovem mnenju ni primeren za tako funkcijo.
Za vodenje zbornice bi se odpovedal stranki
V zvezi z dogajanjem se je sestal tudi vrh SLS, ki je podprl Podobnikovo kandidaturo, hkrati so pozvali posamezne člane stranke, da prenehajo z ravnanji, ki so usmerjena proti njegovi kandidaturi in s katerimi kršijo statut stranke. Tokrat so zapisali, da ima Podobnik zagotovljenih že 39 glasov podpore.
V omenjenem videu o Cerkvi je Podobnik med drugim izpostavil, da bi bila SLS z njegovo izvolitvijo na čelo KGZS močnejša tudi na prihodnjih državnozborskih volitvah, po katerih bi šla v koalicijo s SDS. Vendar je včeraj Podobnik spet presenetil javnost, tokrat z manevrom, po katerem bi se dalo sklepati, da je Podobniku izvolitev za predsednika KGZS pomembnejša od vodenja stranke. Na spletni strani SKZ so namreč napovedali, da se bo Podobnik v primeru izvolitve za predsednika KGZS umaknil z mesta predsednika SLS, ki naj bi jo začasno vodil Štefan Domej iz Pliberka. “To je ena od možnosti, ker se mi zdi, da se je potrebno na dolgi rok posvetiti eni funkciji. Zato tudi razmišljam, da bi v roku enega leta sklicali volilni kongres stranke.” Na vprašanje, ali je kateri od protikandidatov pogojeval podporo njegovi kandidaturi z umikom z mesta predsednika stranke, odgovarja: “Nihče ni ničesar pogojeval, se je pa marsikdo spraševal, če je to združljivo, kar seveda je, menim pa, da bo potrebno vse moči usmeriti v vodenje zbornice.” Podobnik še pojasnjuje, zakaj bi dal vodenju zbornice prednost pred stranko: “Slovenski kmetje si zaslužijo zbornico na ravni avstrijske, kjer je volilna udeležba več kot 50-odstotna. Če hočemo nadoknaditi razvojni zaostanek in usmeriti čim več evropskega denarja v pretežno kmetijske regije, kmetu pa dati status, kakršnega ima v Avstriji, moramo imeti dobro ekipo. Pri tem ne gre zame osebno, saj sem predlagal, da naj za predsednika kandidira mladi ekološki kmet Žiga Kršinar, ki pa se zaradi drugih obveznosti takrat ni odločil za kandidaturo.”
V boj za predsednika tudi Žveglič
A prišlo je do še enega preobrata, saj se bo za mesto predsednika potegoval tudi Roman Žveglič, ki prav tako trdi, da ima zagotovljeno večinsko podporo v svetu. Pri tem naj bi ga podpirali izvoljeni predstavniki sindikata, Društva slovenski kmet, ki ga vodi Rok Roblek, večina izvoljenih predstavnikov Cerkve in še nekaj posameznikov. Kot pravi, so k sodelovanju pozvali še predstavnike SDS, a so iz Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS sporočili, da še vedno podpirajo Podobnika.
“Zbornico bi moral voditi nekdo, ki je dejansko kmet, da bi tej funkciji s tem dal avtentičnost in jo opravljal s pokončno držo,” pravi Žveglič. Na vprašanje o očitkih iz SLS pravi, da so ti brezpredmetni in da gre v tem primeru za povsem neprimerno vmešavanje politike v kmetijsko organizacijo.
Medtem je tudi Sedminek sprva trdil, da bo vztrajal pri svoji kandidaturi, kasneje pa je sporočil, da so se s partnerji po sestanku odločili, da bodo za predsednika podprli Žvegliča, za katerega so ocenili, da je močnejši kandidat kot on sam.
Podobnik pa pravi, da je po njegovih informacijah Žveglič postal kandidat za predsednika KGZS, ker sta se Sedminek in Roblek skregala.
Zapleti pred ustanovno sejo se tako nadaljujejo, ponedeljkovo glasovanje pa bo dokončno pokazalo, kateri od kandidatov ima dejansko zagotovljeno večino.