Cene daljinskega ogrevanja so pričakovano z letom 2023 povsod po državi poskočile. Utežena povprečna maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in sanitarne vode je na državni ravni po podatkih agencije za energijo v januarju dosegla 133,35 evra za megavatno uro, kar je za slabih 15 odstotkov več kot januarja lani in za skoraj 60 odstotkov več od cene januarja 2021. Podražitev je povzročila precej razburjenja predvsem v Mariboru in Trbovljah, kjer so občani celo protestirali pred tamkajšnjo komunalo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Podražitvi se niso mogli izogniti niti v Murski Soboti, kjer je na sistem daljinskega ogrevanja priključenih okoli 1000 stanovanjskih in poslovnih odjemalcev. Če je do sedaj veljalo, da je cena ogrevanja v soboški občini med najnižjimi v državi, to več ne drži. Za leto 2022 je strošek ogrevanja za povprečno stanovanje oziroma značilnega odjemalca, kot temu pravijo v agenciji za energijo, v sistemu daljinskega ogrevanja znašal 435,33 evra na leto brez davka oziroma 36,28 evra na mesec brez davka. Letos se je strošek ogrevanja za značilnega odjemalca skoraj podvojil in bo znašal 845,84 evra na leto brez davka oziroma 70,50 evra mesečno plus davek, nam je izračune posredoval Tomislav Zrinski, direktor Komunale.
Povprečna maloprodajna cena toplote za januar 2023 v izbranih občinah (drugačna metodologija izračuna Agencije za energijo)
Murska Sobota - 151,07 EUR
Lendava - 79,08 EUR
Maribor - 179,83 EUR
Ljubljana - 117,43 EUR
Celje - 98,26 EUR
Trbovlje - 210,46 EUR
Ravne na Koroškem - 222,61 EUR
Ptuj - 149,13 EUR
Odjemalci v Murski Soboti bodo več kot polovico kurilne sezone, ta običajno traja do maja, plačevali višjo ceno, saj je nov cenik, ki ga je Komunala sprejela v začetku meseca, začel veljati s prvim januarjem. Razlog je znan in napovedan. Cene so višje zaradi nestabilnega trga energentov ter s tem povezanih višjih cen zemeljskega plina in električne energije, kljub temu da je vlada za gospodinjski odjem ceno zemeljskega plina zamejila pri 0,73 evra za megavatno uro in ga je po tej ceni dobavitelj Geoplin tudi dolžan dobavljati soboški Komunali.
Lani za slabih 69 tisočakov občinske socialne pomoči
Ironično je najvišja zamejena cena zemeljskega plina višja od trenutnih cen zemeljskega plina na evropskih borzah, saj so te v zadnjem obdobju na ravni pred vojno v Ukrajini, k čemur prispevajo topla zima, polna skladišča in manjša poraba plina zaradi večje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. Prav tako je zamejena cena, kot pravi Zrinski, trikrat višja od njihove pogodbene cene do konca leta 2022. »Dobavo zemeljskega plina za leto 2023 imamo zagotovljeno, saj imamo sklenjeno pogodbo. Na osnovi te pogodbe bo sistem daljinskega ogrevanja s toploto lahko deloval nemoteno do konca leta,« zagotavlja Zrinski. Murskosoboško javno podjetje, ki je leto 2021 končalo v rdečih številkah, je tega leta z daljinskim ogrevanjem ustvarilo več kot pol milijona evrov prihodkov.
Na Mestni občini Murska Sobota pravijo, da so se stroški ogrevanja povišali vsem gospodinjstvom, ne le tistim, ki so priključena na sistem daljinskega ogrevanja. Na vprašanje, ali razmišljajo o kakšnih začasnih subvencijah ali drugih oblikah pomoči za ranljive, kar je med drugim večkrat omenjal soboški župan Damjan Anželj v volilni kampanji, pa navajajo že veljaven ukrep – izredno občinsko socialno pomoč. To je več kot dve desetletji star ukrep, ki se trenutno uporablja na podlagi odloka iz leta 2011, torej je bil v trenutni obliki sprejet v mandatu župana Antona Štihca.
Do občinske pomoči so praviloma enkrat letno upravičeni občani brez lastnega dohodka ali če njihov dohodek za največ 30 odstotkov presega minimalnega, ki trenutno znaša 421,89 evra, ob tem pa so izkoristili že vse druge zakonske možnosti za rešitev socialne stiske. Višina občinske pomoči je največ 200 evrov, izjemoma je lahko tudi višja v skladu z zakonskimi merili za določitev višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, a za največ 200 odstotkov. Za tovrstno pomoč soboška občina vsako leto nameni od 70 do 80 tisoč evrov, postopek usmerja Center za socialno delo Pomurje. »V letu 2022 je bilo za ta namen izplačanih 68.774,07 evrov. Izplačane denarne pomoči so bile za različne namene premostitve trenutne socialne ogroženosti (kurjava, prehrana, drugo kritje stroškov),« so nam pojasnili v mestni upravi.
Lendava ostaja med najcenejšimi
Povsem druga zgodba je v lendavski občini, kjer daljinsko ogrevanje z uporabo geotermalne energije izvaja Petrol na podlagi koncesijske pogodbe. Cenik je bil sicer nazadnje spremenjen lanskega septembra, ampak zgolj zaradi spremembe stopnje davka na dodano vrednost. Osnovna cena variabilnega in fiksnega dela cene toplote se ni spremenila ter tako ostajata enaka že od oktobra 2018. Kljub temu, da pri Petrolu zaradi volatilnosti in nepredvidljivosti trga z energenti težko napovedo gibanje cen energentov in morebitno spreminjanje cen v bližnji prihodnosti, pa bo ogrevanje v Lendavi skoraj zagotovo ostalo med najcenejšimi v državi. Glede na januarske cene je cenejše ogrevanje ta hip zgolj v občini Kamnik. Z geotermalno energijo se v Lendavi ogreva skupno 614 stanovanjskih enot, dvojezična srednja šola s telovadnio, dvojezična osnovna šola s telovadnico, trgovski center, zdravstveni dom, trgovski kompleks Mlinska, kulturni dom in hotel Cubis. Na naslednji seji lendavskega občinskega sveta bodo svetniki med drugim obravnavali trajnostni načrt za sistem daljinskega ogrevanja za obdobje 2022 - 2031, kateremu morajo podati soglasje. Če sistem daljinskega ogrevanja ne bi bil energetsko učinkovit, kar se dosega s proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije, bi Petrol za soglasje moral zaprositi še Agencijo za energijo. Učinkovitost je v zadnjih petih letih znašala 87 odstotkov, zato to ni potrebno. V Petrolu za letos načrtujejo, da bodo letos iz naslova prodaje toplote v Lendavi ustvarili dobrih 420 tisoč evrov prihodkov in leto končali s "pozitivno nulo" ob čistem poslovnem izidu v višini 77 evrov. V letu 2021 so ustvarili izgubo v višini slabih 18 tisočakov.