Zvišanju minimalne plače in plač pomočnic vzgojiteljic je zelo hitro sledil poziv občinskih združenj, naj stroške povišanj plač, pri katerih občine niso imele besede, pokrije država. To je pričakoval in še pričakuje tudi lendavski župan Janez Magyar, ki je na zadnji seji občinskega sveta, na kateri so svetniki med drugim v drugem branju sprejeli več kot 20-milijonski proračun, umaknil predlog uskladitve ekonomske cene vrtca in predlagal alternativni sklep o začasni ohranitvi veljavne cene. Vnela se je nekoliko burna razprava, kjer sta bila v glavni vlogi župan in ravnateljica lendavskega vrtca Tina Hozjan, a na koncu svetniki o uskladitvi ekonomske cene vrtca niso odločali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Na varni strani?
Lendavski vrtec vsak mesec ustvari za 25 tisoč evrov izgube, lani je za poravnavo obveznosti do zaposlenih potreboval celo premostitveno posojilo občine v višini 60 tisoč evrov. Nova ekonomska cena naj bi pokrila zgolj posojilo, ki je bilo potrebno zaradi zvišanja stroškov dela v letu 2022, in ne zajema dviga stroškov, ki so nastali letos. Hozjanova tako opozarja, da bi morala občina ob neuskladitvi cene sprejeti sklep o namenskem financiranju zunaj ekonomske cene, poleg tega županov alternativni sklep niti ni bil potrjen s potrebno večino glasov.
Dolgoletna ravnateljica, tudi hči Magyarjevega predhodnika Antona Balažka, je ob tem napovedala, da se zaradi komunikacije in odnosov ne bo potegovala za nov mandat na čelu vrtca. Magyar je za naš časopis zatrdil, da je lendavski vrtec na varni strani, saj ima občina sprejet in veljaven proračun za letos, navedbe ravnateljice pa označil za nepotrebno strašenje, saj mora občina v vsakem primeru, že na podlagi zakona, poravnati negativno poslovanje vrtca. Lahko pa občina finančno breme prenese na starše, a to se, kot poudarja Magyar, ne bo zgodilo, dokler je on lendavski župan, razen če bodo svetniki tako odločili.
V radenski občini pa so zadeve šle celo tako daleč, da je župan Roman Leljak vodstvo vrtca pozval k racionalizaciji poslovanja, saj predloga nove cene, kot nam je povedal, ne namerava uvrstiti na sejo občinskega sveta. Ravnateljica radenskega vrtca Barbara Gomboc zatrjuje, da dodatna racionalizacija po zagotovilih računovodstva ni mogoča, vrtec pa nima rezerv in ne sredstev, saj »ni podjetje, ki bi ustvarjalo dobiček«. Vrtec bo tako ustvarjal štiri tisoč evrov izgube na mesec. Financiranje je postalo še bolj negotovo, saj predlog proračuna za letos, ki ga je dal na mizo Leljak, ni dobil potrebne večine v občinskem svetu.
Tudi v soboški občini bodo imeli kmalu na mizi predlog vrtca za novo ekonomsko ceno, ki naj bi bila po napovedi ravnatelja Boruta Anželja višja za 12 do 15 odstotkov. Zapletov, kot smo jim bili priča v lendavski in radenski občini, Anželj ne pričakuje, saj je problematika, kot pravi, enaka v vseh vrtcih in vseh občinah v državi, se pa strinja, da bi morala občinam na pomoč priskočiti država, ki je položaj zakuhala.
Mesec išče 200 milijonov evrov
A za zdaj nič ne kaže na neposredno pomoč vlade. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so za naš časopis sicer priznali, da se zaradi ukrepov na področju plač povišujejo stroški dela, a poudarjajo, da so se v povprečju zvišali tudi drugi stroški, poleg tega številne občine že vrsto let niso imele usklajenih cen. Spominjajo tudi na povprečnino, ki se je za leti 2023 in 2024 zvišala na 700 evrov ravno zaradi višjih stroškov občin. Ob tem na resornem ministrstvu poudarjajo, da je v vrtce trenutno vključenih 89.832 otrok, od katerih jih 23.679 obiskuje vrtec brezplačno, ker gre za drugega otroka, ki je v vrtec vključen hkrati s starejšim sorojencem, oziroma za tretjega otroka iz družine, za katere so po zakonu starši plačila za vrtec oproščeni. Skupno je po njihovih izračunih v slovenskih vrtcih skoraj 30 odstotkov otrok, za katere je vrtec brezplačen.
Tudi na ministrstvu za javno upravo poudarjajo »rekordno visoko povprečnino«, trdijo pa tudi, da je »znatno število pomočnic prejemalo osebni dohodek pod minimalno plačo« in se jim je doplačevalo do višine minimalne plače, zato bo končni učinek dviga plač nižji od napovedi. Pri tem je treba pojasniti, da teza o osebnem dohodku pod minimalno plačo, ki jo očitno razširjajo tudi na ministrstvu, ne drži. Nihče v državi, ki je zaposlen za polni delovni čas, ne prejema dohodka, ki bi bil nižji od zakonsko določene minimalne plače. Tako imenovano doplačevanje, ki pade na pleča delodajalca in ne države, je zgolj administrativne narave zaradi neusklajenosti plačnih lestvic z minimalno plačo. »Žalosti nas, da so občine v dvigu plač prepoznale priložnost za neupravičeno dvigovanje cen oskrbe otrok, še bolj pa nas žalosti, da to želijo storiti pod krinko plačnega dogovora,« so kritični na ministrstvu za javno upravo.
Oglasil se je tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je opozoril, da bi za brezplačno oskrbo v vrtcih država morala najti dodatnih 200 milijonov evrov, kar v tem trenutku brez reforme ni mogoče. Se pa bodo z marcem inflacijsko uskladili otroški dodatki in bodo višji za deset odstotkov. Skupno vrtci na letni ravni stanejo 543 milijonov evrov, od tega starši plačajo 209 milijonov evrov, država in občine pa 343 milijonov evrov.
Pomurski župani so se pridružili pozivom
Po vseslovenskih napovedih dviga cen vrtcev so se hitro oglasili tudi v poslanski skupini koalicijskih Socialnih demokratov (SD), katere član je tudi pomurski poslanec Damijan Zrim, in poslali pobudo vladi, po kateri naj bodo vrtci brezplačni, kar izhaja že iz koalicijske pogodbe, in naj se prenesejo pristojnosti urejanja in financiranja z občin na državo ter do uveljavitve nove rešitve vzpostavi začasni mehanizem za preprečitev dviga cen. Podoben poziv je kmalu zatem prišel tudi od opozicijske Nove Slovenije (NSi), ki krivdo za podražitve vali na nepremišljene in pozne ukrepe vlade, zato zahteva pripravo celovitega svežnja ukrepov, ki bi napovedane podražitve vrtcev preprečil. Na državnozborskem odboru za izobraževanje, ki je potekal na zahtevo NSI, so poslanci tudi sprejeli sklep, s katerim so vladi predlagali pripravo celovitega paketa ukrepov pomoči občinam, zasebnim vrtcem s koncesijo in z javno veljavnim programom, s katerim bi pokrili dvig stroškov dela, nastalih po 1. januarju.
Na minuli seji Sveta pomurske razvojne regije so se pozivom občinskih združenj pridružili tudi pomurski župani, ki si želijo dodatno finančno pomoč države zaradi podražitev vrtcev. Ravno tako so predlagali, da naj se dejavnost vrtcev v celoti prenese na državna pleča.