Lanske volitve evropskih poslancev bi lahko imele posledice tudi za edino pomursko mestno občino, saj je bil na listi kandidatov Socialnih demokratov tudi soboški župan Aleksander Jevšek, a se volivci s tem scenarijem niso strinjali. Nekateri iz vrst mestne opozicije so Jevškovo potezo razumeli kot poskus pobega pred finančnimi obveznostmi, ki si jih je nakopala občina, v prvi vrsti omenjajo paviljon Expano ob Soboškem jezeru. Ta je štiri leta po svetovni razstavi Expo v Milanu, kjer se je Slovenija z njim predstavljala, svoja vrata z velikim pompom in množico visokih gostov odprl aprila. Postavitev paviljona je vodstvo soboške občine ves čas promoviralo kot projekt regijskega pomena, saj naj bi bil paviljon z geslom Vrata v Pomurje neke vrste vstopna točka, kjer lahko obiskovalci dobijo podatke o turistični ponudbi v celotni regiji. Na koncu se je takšna narava paviljona formalno potrdila z odločitvijo pomurskih županov, da za paviljon namenijo tudi milijon evrov iz sredstev pomurskega zakona. Na začetku zgodbe o paviljonu so bili stroški za njegovo postavitev ocenjeni na 2,7 milijona evrov, na koncu so se ustavili pri 4,8 milijona evrov, dodatnih 1,6 milijona evrov je občina dala še za ureditev okolice. V opoziciji opozarjajo, da se bodo prave težave začele šele v letih pred nami, ko se bo po njihovem mnenju pokazalo, da zgodba na dolgi rok ni finančno vzdržna. Jevšek dvomljivcem odgovarja, da so v paviljonu v prvih šestih mesecih poslovanja ustvarili 70 tisoč evrov presežka, multiplikativne učinke Expana pa bi lahko po njegovih besedah merili v milijonih evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Expano je simptomatičen primer razdeljenosti mnenj regijskih igralcev o tem, koliko je Pomurju tudi sicer uspelo unovčiti odlične naravne danosti in pomembno geostrateško lego za razvoj turistične panoge, o kateri še vedno največkrat govorimo kot o neizkoriščenem potencialu. Na drugih gospodarskih področjih je regija po sto letih od združitve s preostalo Slovenijo v dobri kondiciji. Pri tem se nadaljuje proces preoblikovanja pomurskega gospodarstva v sodobno, izvozno usmerjeno okolje. Z nekoč tradicionalnih panog, kot sta tekstilna in živilskopredelovalna industrija, se fokus preusmerja na številna druga področja, tudi na tista, v katerih nastajajo visokotehnološki izdelki z visoko dodano vrednostjo, ki so konkurenčni tudi na najbolj zahtevnih zahodnih trgih. V regiji se znižuje tudi število brezposelnih, tako da je na najnižji ravni v zadnjih dvajsetih letih, vendar, kot je v začetku lanskega leta opozorila direktorica soboške območne službe Zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič, veliko nevarnost pomeni predvsem struktura tistih, ki so še vedno brez zaposlitve. Med njimi je visok odstotek trajno brezposelnih, starejših od 50 let, iskalcev zaposlitve brez izobrazbe in invalidov. Hrbtenica regijskega gospodarstva so danes mala in srednje velika podjetja, vedno bolj se krepi tudi vloga družinskih podjetij, ki postavljajo nove temelje za prihodnost.
Optimizem ob koncu lanskega leta kvarijo slabi obeti za letošnje, ki so predvsem posledica dogodkov na področju avtomobilske industrije in posledičnega ohlajanja gospodarstva v Nemčiji in Avstriji, ki sta ključna trga za pomurske gospodarske družbe, saj nanju plasirajo več kot polovico celotnega pomurskega izvoza. Ob izteku lanskega leta je bilo tako pred nami veliko neznank, ob koncu letošnjega pa bo morda že bolj jasno, kam vodijo vrata v Pomurje.