Kmetom, ki so preživeli še eno težko leto, je štrene prva sicer mešala politika. Zaradi vse strožjih okoljskih zahtev pri kmetovanju, novih davkov in cenovnih neskladij je kmetom prekipelo, zato so se marca s traktorji in transparenti podali na ulice.
V Pomurju se je opozorilnemu protestu pridružilo približno 400 kmetov, shodi so bili v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Po protestu so se nadaljevali pogovori s pristojnimi ministrstvi, doseženi so bili nekateri dogovori, vendar rešitve za kmete še zdaleč niso bile ugodne, zato so odstopili od pogajanj z vlado. Aprila je bil še en protestni shod, mimo poslopja državnega zbora v Ljubljani se je zapeljalo 1500 traktorjev, protestu je prisostvovalo okrog 600 kmetov iz Pomurja. Pogajanja z vlado so se nadaljevala junija, ko je bil le dosežen korak naprej.
Pozeba, presežki pšenice ...
V vmesnem času se je ponovno zgodila spomladanska pozeba, ki je največjo škodo povzročila na sadnem drevju. Pozeba sicer ni bila takšna, da sadja ne bi bilo, ga je pa bilo manj. Maja smo poročali o težavah slovenskih mlinarjev. Njihovi silosi so bili le slaba dva meseca pred žetvijo še vedno marsikje zapolnjeni s pšenico, ki so jo ob žetvi v letu 2022 kupili od slovenskih zadrug in kmetov. Do presežkov je prišlo zaradi vse večjega uvoza pšenice in moke iz Ukrajine, ki se je na trgu prodajala po 280 evrov za tono, slovenska moka pa je bila tudi zaradi vhodnih stroškov, ki so jih morali mlinarji zaradi predlanske višje odkupne cene vračunati v ceno, dražja od ukrajinske.
Minulo leto je bila pridelava žit zelo neugodna. Velika količina padavin v spomladanskih mesecih je vplivala na dozorevanje, da bi bila mera polna, so padle še odkupne cene. Za tono ječmena so kmetje dobili le od 135 do 150 evrov, medtem ko so se cene leto prej gibale okrog 260 evrov po toni. Podobno je bilo s pšenico. Poleg nižje kakovosti in manjšega pridelka je močno padla odkupna cena. V letu 2022 se je gibala med 310 in 380 evri po toni, lanska je bila nižja za približno polovico. Glavni vzrok za nastale razmere in nizke odkupne cene je bil že omenjeni uvoz poceni pšenice iz črnomorskega bazena, ki je povzročil pravi kaos na srednjeevropskem trgu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Najslabša sezona buč
Kmetom so sive lase povzročale tudi buče. V začetku maja, ko so vremenske razmere ugodne za sajenje buč, so se tega opravila lotili številni pridelovalci, vendar so po približno dveh tednih, ko bi seme buč že moralo vznikniti, le šokirano zrli na prazna polja. Semena namreč niso vzklila, neuradno naj bi bil za to kriv fungicid za zaščito semena. Škoda za kmete je bila velika. V povprečju na hektar buč pridelajo 1100 kilogramov mokrega bučnega semena, kilogram tega se prodaja za okoli štiri evre. Cena za liter toplo stiskanega bučnega olja je približno 18 evrov, zanj so potrebni približno trije kilogrami suhega bučnega semena, za liter hladno stiskanega olja je potrebnih okrog sedem kilogramov bučnih semen. »Če vse to vzamemo v zakup, lahko govorimo o večmilijonski škodi in skoraj 30-odstotnem izpadu buč, ki so lani v Sloveniji uspevale na več kot 3700 hektarjih,« je takrat povedal kmečki aktivist Franc Küčan iz Tešanovec. Lanska rastna sezona je bila za buče tudi sicer zaradi vseh vremenskih neprilik zelo neugodna in zahtevna, vse težave pa so se pokazale ob spravilu. Buče so zelo neenakomerno dozorele, pridelek je bil manjši, kakovost pa nižja. »Pridelovalna sezona oljnih buč je ena najslabših,« je ob spravilu ocenil Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.
Kot da to ne bi bilo dovolj
Kakor da vse našteto ne bi bilo dovolj, so se zgodile julijske in avgustovske ujme. Močna neurja z dolgotrajnimi nalivi, točo in vetrom, kasneje pa še poplave so kmetom povzročili veliko gmotno škodo. V Pomurju sta bili glavni žarišči, kjer je nastalo največ škode, na Apaškem polju ter v Murski Soboti in Rakičanu ter naprej proti Gančanom in Turnišču, v tem pasu so bile prizadete vse poljščine, vrtnine in trajni nasadi. Ogromno škode je nastalo tudi v gozdovih, po ocenah murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je bilo v Pomurju poškodovanih približno 40 tisoč kubičnih metrov lesa. »Približno 30 hektarjev je popolnoma uničenih in jih bo treba obnoviti s sajenjem, preostalo se bo obnovilo po naravni poti,« je takrat dejal Štefan Kovač, vodja omenjene območne enote.
Ujme niso prizanesle niti vinogradom. V julijskem neurju sta bila med najbolj prizadetimi radgonski in apaški konec, na večini trsov so ostale le mladike, toča pa je močno obtolkla grozdje in listje. Samo v Radgonskih goricah je bilo uničenih okrog 150 hektarjev vinogradov od skupno 500 hektarjev. Za nameček se je tudi v Pomurju močno razširila zlata trsna rumenica, neozdravljiva bolezen trt, katere širjenje je možno preprečevati le z odstranjevanjem okuženih trsov in zatiranjem ameriškega škržatka, ki je prenašalec bolezni. Za najbolj okuženi območji v Pomurju sta lani veljali občini Lendava in Dobrovnik.
Jeseni je bil čas za spravilo koruze. Ta je bila lani v Pomurju posajena na nekaj več kot 20 tisoč hektarjih. Letina je bila v primerjavi z letom prej boljša, so pa bile zato odkupne cene koruze v zrnju slabe, gibale so se med 110 in 160 evri po toni. »Neskladje med pridelavo in prodajo je ogromno, pridelava pšenice, ječmena, oljne ogrščice in koruze je bila v tem letu negativna. Pri koruzi lahko govorimo tudi o 500 evrih izgube po hektarju,« je komentiral Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge Radgona.
To so spodbudne zgodbe
V začetku leta smo poročali o dražbi vrednejšega lesa, katere organizator je bilo Gozdarstvo Gornja Radgona. Hlode iglavcev in listavcev so lastniki razstavili v ograjenem prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, kjer so si jih z zanimanjem ogledali in kupili tako kupci iz Slovenije kot tudi iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Italije in Hrvaške. Na sejemskem prostoru je bilo 671 kosov ali 673 kubičnih metrov lesa zgolj iz lokalnega okolja, največ zanimanja je bilo za hrast, ta les je dosegal tudi najvišje cene.
Jure KljajićGozdarstvo Gornja Radgona je organiziralo dražbo vrednejšega lesa. Pritegnila je tako domače kot tuje kupce.V prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota je bilo februarja ustanovljeno Društvo ekoloških kmetov Pomurja Rodna grüda. Pobudnik ustanovitve je bil Alojz Topolovec, ustanovnega sestanka se je udeležilo petnajst ekoloških kmetov iz Pomurja. V naslednjih mesecih se je članstvo društva, ki se med drugim posveča krepitvi razvoja ekološkega in biodinamičnega kmetijstva, povezovanju in sodelovanju z javnimi zavodi, šolami in vrtci v Pomurju ter povezovanju pri trženju in nabavi ekoloških pridelkov, že podvojilo.
V poletnih mesecih smo poročali o še eni pozitivni zgodbi. Družba Ljutomerčan, katere lastnica je družina Puklavec, je na Cvenu predstavila novo farmo za plemenske svinje. Objekt, katerega gradnja je stala nekaj več kot 3,5 milijona evrov, je velik približno štiri tisoč kvadratnih metrov in zagotavlja prostor 845 plemenskim svinjam. Eno najbolj modernih farm tega dela Evrope je zasnoval srbski profesor Vitomir Vidović.
O mesu, natančneje o uvedbi masnih bilanc, smo poročali novembra. Z novelo pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, svinjsko, ovčje, kozje in perutninsko meso se v Sloveniji zagotavlja sledljivost porekla mesa ter v primeru govejega mesa tudi podatek o državi razseka do maloprodajnega računa in označevanje na računu, s čimer se preprečuje lažno označevanje slovenskega porekla mesa. V prodaji na drobno mora biti tako vse sveže meso slovenskega porekla označeno z oznako SI.
Zadnja v nizu spodbudnih zgodb je šestdesetletnica vzrejališča plemenskih bikov lisaste pasme Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti in deluje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. Plemenske bike lisaste pasme v modernem kombiniranem tipu za prirejo mleka in mesa so začeli vzrejati v takratnem Živinorejsko-veterinarskem zavodu Murska Sobota, to je bila tudi ena izmed prvih postaj za direktni test bikov te pasme v Evropi. Pozneje je bila testna postaja preoblikovana v vzrejališče, ki je razdeljeno na tri dele. Prvi je vhodni del, v katerem je prostor za 24 mladih živali.
Osebni arhivVzrejališče plemenskih bikov lisaste pasme Slovenije v Murski SobotiOsrednji del je namenjen vzreji za direktni test, v njem je prostor za 84 živali. V tretjem delu, ki je dodaten hlev, poteka priprava živali, v njem pa je prostor za 20 živali. Doslej je bilo v Murski Soboti testiranih 5584 potomcev načrtnih parjenj slovenskih bikov lisaste pasme.
