Ste vedeli, da bo predsednik stranke na seji sveta odstopil?
»Izvedel sem nekaj ur pred sejo, pred tem nisem bil seznanjen s tem, kaj se dogaja.«
Z Erjavcem pred sejo sveta sploh nista govorila?
»Čisto nič.«
Kdaj bi lahko najhitreje izvedli kongres, na katerem boste izvolili novo vodstvo?
»Kongres bi lahko imeli nekje v začetku junija.«
Glede na to, da ste začasno prevzeli vodenje stranke, gre pričakovati, da boste na kongresu tudi sami kandidirali za predsednika stranke?
Preberite še
Odpri v novem zavihkuNa razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
»Ne. Mogoče bo to za koga presenečenje, a nikoli nisem imel teh ambicij. Se pa čutim odgovornega za to, da stranko pripeljemo v mirne vode. Vodenje stranke do kongresa si predstavljam kot timsko delo s poslanci, podpredsednico in generalno sekretarko stranke.«
Ali možnost za vašo kandidaturo vseeno obstaja, če bi vas k temu morda nagovarjali drugi člani stranke?
»Ne, te možnosti ni, ne bom kandidiral za predsednika stranke.«
Se je že pojavil kakšen drug kandidat?
»Še ne, to nas še čaka in bo gotovo dalo posebno dinamiko času priprav na kongres. Smo demokratična stranka, čeprav je včasih navzven videti, kot da imamo veliko turbulenc, ampak ravno v tem dialogu se kaže naša demokratičnost. Pričakujem, da se bo pojavilo več dobrih kandidatov.«
Se vam danes zdi, da je bila odločitev o odhodu iz vlade napačna?
»Tega ne bi ocenjeval, saj bi bilo to le subjektivno mnenje. Odgovor na to vprašanje bodo dale volitve. Desus je levosredinska stranka, ki mora uresničevati svoj program. Če pogledamo z zornega kota brezkompromisne polariziranosti slovenskega političnega prostora, je jasno, da se bo prej ali slej morala oblikovati neka sredina, na podlagi katere bomo dosegli večjo politično stabilnost. S tega stališča pravzaprav moramo sodelovati s skoraj vsako vlado. So pa tudi drugi dejavniki, kot so odpiranje ideoloških tem, nezadovoljstvo članstva in trenutki, ko na nekatera vprašanja gledamo preveč čustveno. S tega zornega kota so lahko ocene čisto drugačne. Kot rečeno, bodo volitve pokazale, ali je bila ta odločitev prava.«
Desus je po neuspeli konstruktivni nezaupnici zavzel konstruktivno držo, da bo podpiral tiste vladne predloge, za katere bo ocenil, da so dobri. Bi se lahko ta podpora še v tem mandatu formalizirala v obliki sodelovanja stranke z vladno koalicijo?
»O tem bodo morali odločiti organi stranke, gotovo se bomo o tem še veliko pogovarjali, če bo treba, bomo imeli tudi klavzuro stranke. Ne nazadnje bo o tem tekla beseda tudi na kongresu. Vendar to, da bomo konstruktivna opozicija, ne pomeni, da bomo zdaj brezkompromisno podpirali kar koli. Stališče stranke je jasno – podpiramo tisto, kar je v interesu Slovenije in je skladno z našim programom. To so interesi starejših, pa tudi vprašanja pravne in socialne države, javnega zdravstva in javnega šolstva, mimo tega ne moremo. Ključno vlogo imajo pri tem poslanci, saj so oni tisti, ki glasujejo v državnem zboru. Glede na dinamiko v stranki se bomo morali pogovoriti tudi o teh relacijah, kajti ne predstavljam si, da bi lahko izvajali našo politiko tako, da bi moral posamezni član stranke nekaj narediti po diktatu. Ne nazadnje imajo poslanci po ustavi določene vlogo in pravice.«
Kakšen odziv pa ste dobili od poslancev? So zadovoljni s tem, da ste začasno prevzeli vodenje stranke?
»Politika se ne dela s čustvi, da bi lahko to na tak način ocenjevali. V danem trenutku druge rešitve ni bilo, saj je večino članov stranke odstop predsednika presenetil. Vsi imamo raje neke nadzorovane procese na podlagi dogovorov, zdaj tega ni bilo, zato nam ni preostalo nič drugega, kot da se držimo statuta. Marsikdo je mislil, da niti tega ne bomo zmogli, ampak je očitno stranka še dovolj stabilna, da lahko spoštuje interna pravila. Mislim, da to poslanci dojemajo enako.«
Večkrat ste se v javnosti omenjali kot eden od kandidatov za vodenje demografskega urada, ki kljub sprejetemu odloku še ni zaživel. Boste zdaj zahtevali, da vlada to čim prej izpelje do konca?
»Želim, da bi urad čim prej zaživel, vendar mislim, da Desus ne bo sodeloval pri kadrovskih rešitvah okoli tega, saj smo v opoziciji in bi bilo to čudno.«
Z odstopom Erjavca in neuspelo konstruktivno nezaupnico so se zadeve spet spremenile.
»Niso se, ker so sklepi organov stranke jasni. Mi nismo del koalicije ustavnega loka, prav tako nismo del vladne koalicije. Ne moremo igrati dvojne vloge, temveč moramo biti pozitivni in sodelovati pri gradnji tistega, kar je za Slovenijo dobro. Po drugi strani moramo ohraniti svojo držo in spoštovati sklepe organov stranke. Takšni komentarji od zunaj me motijo, saj smo stvari dokaj jasno zastavili. Verjetno pa je nekoliko neobičajno, da skuša nekdo v Sloveniji zavzeti sredinsko držo.«
V turbulentnem obdobju je tudi stranka SMC. Pred začetkom aktivnosti v zvezi s konstruktivno nezaupnico je bila na mizi možnost večjega sodelovanja med strankama. Boste zdaj v času do kongresa skušali intenzivirati to sodelovanje?
»Stranko vodim začasno in timsko, zato ne nameravam sprejemati nekih velikih strateških potez, ne da bi se o tem pogovorili v organih stranke. Bomo pa naredili nekaj drugega – bolj poglobljeno bomo analizirali aktualne razmere, več pozornosti bomo posvetili pripravi naših odločitev, torej se ne bomo odločali po čustvih in ad hoc. Naše odločitve bomo tudi ustrezno sporočili javnosti. V tem kontekstu se bomo pogovarjali, katere poteze povleči in kdaj. Samo čakati na kongres tudi ne moremo, moramo biti proaktivni, a strateške odločitve morajo dozoreti. Tudi v organih stranke sem večkrat poudaril, da smo v zadnjem obdobju prevečkrat skočili v prazen bazen, česar med začasnim vodenjem stranke ne želim ponavljati.«
Zaradi celotnega dogajanja je stranka v javnosti izgubila precej podpore. Ste že razmišljali o tem, kako boste skušali dvigniti priljubljenost stranke, sploh med ciljnimi volivci?
»V slovenski politiki je preveč populizma. V politiki je zelo pomembno, to velja tudi za našo stranko, da govorimo in delamo tisto, kar mislimo. Torej moramo ponovno pridobiti kredibilnost in zaupanje volivcev, za kar pa so potrebni čas, vztrajnost in iskren odnos. Ne nazadnje se je treba več ukvarjati tudi z občinskimi in lokalnimi organizacijami. Če bomo vsi odigrali svojo vlogo, ne vidim težav.«
Eden ključnih ukrepov, ki jih vlada pripravlja za reševanje vprašanja prihodnjih generacij upokojencev, je ustanavljanje demografskega sklada. Kakšno je vaše stališče glede tega?
»Imamo precej zadržkov do tega predloga. Ocenjujemo, da je bil sicer narejen kakšen korak naprej, nismo pa ravno zadovoljni z vsemi predvidenimi rešitvami. Moti nas predvsem, da s tem ne bomo zares rešili težave pokojnin. V delu stranke, ki se bolj strokovno ukvarja s temi vprašanji, so želeli, da bi bila ta sredstva manj namenjena drugim politikam in da bi se v prvi vrsti namenila za pokrivanje luknje v pokojninski blagajni.«