Po celotni Sloveniji se je v zadnjih avgustovskih in prvih dneh septembra začelo pojavljati sekundarno oziroma jesensko cvetenje sadnega drevja. Ta pojav sicer ni bil zaznan množično, je pa bil v zadnjih letih večkrat opažen, vendar kasneje v jeseni ali celo v začetku zime, pravijo v Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso). »Jesensko cvetenje na srečo ni množičen pojav, občasno zacvetijo le posamezna sadna drevesa, celo le posamezne veje. Od jesenskih cvetov sadnih dreves ne moremo pričakovati plodov, saj se cvetovi ne oplodijo, prav tako jih uničijo jesenske slane, ki so v tem času običajne. Preranemu brstenju se bo spomladi poznalo le kakšno socvetje manj,« so razložili.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Cvetenje sadnega drevja v neobičajnem času v prvi vrsti pripisujemo vremenskim razmeram in stresnim dejavnikom, lahko pa na cvetenje vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki, kot so neustrezno rastišče, premočno obrezovanje ali izguba listov zaradi napada škodljivcev ali bolezni, tak je primer divjega kostanja. Letos bi lahko k neobičajnemu cvetenju po razlagi strokovnjakov prispevala kombinacija stresnih razmer v vegetacijskem obdobju rastlin, torej sušni in vročinski stres, hitre spremembe temperatur zraka, krajša ohladitev avgusta ob obilni namočenosti, druga ohladitev ob koncu avgusta, ponekod so dodaten stres sprožala še neurja s točo ali veter. Temu je sledilo nadpovprečno toplo vreme septembra, ki je zadržalo skoraj poletne temperature vse do konca meseca. »Rastline spremenljivost vremenskih razmer razumejo po svoje, tako se ob nepravem času prebudijo hormoni, odgovorni za razcvet brstov, ki so že zasnovani in pripravljeni čakajo prihodnjo pomlad. Po navadi nas presenečajo jesenski cvetovi sliv, jablan, šmarne hrušice, češenj in okrasnih grmovnic ali pa pride do ponovnega olistenja rastlin,« so še pojasnili v Arsu.
Velika vremenska spremenljivost v vegetacijskem obdobju rastlin in s tem povezani stresi, ki lahko sprožijo tovrstne pojave, se iz leta v leto povečujejo, vendar strokovnjaki težko z gotovostjo trdijo, da bo v prihodnje ta pojav pogostejši, saj je zelo sporadičen oziroma se pojavlja le od časa do časa.