"Odločeni smo se bojevati proti podnebnim spremembam in to izkoristiti kot priložnosti za Evropsko unijo,” je proti koncu leta 2019 govorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ko je predstavljala načrt evropskega zelenega dogovora. Takrat je zatrdila, da je bilo eno od pomembnih vprašanj, da si Evropska unija za cilj postavi zagotovitev podnebne nevtralnosti do leta 2050. Evropski politiki so se zavezali za omejitev izpustov CO2 za najmanj 55 odstotkov do leta 2030.
Pomen zelenega dogovora je Von der Leyen primerjala s pristankom človeka na Luni.
Prva stavka Grete Thunberg
Predsednica Evropske komisije je te načrte predstavila v času podnebnih protestov in stavk, ko je vse več ljudi pozivalo k prehodu na bolj zeleno gospodarstvo. To je bil čas, ko je vse bolj prepoznavna postajala Greta Thunberg. Mlada aktivistka je ob petkih prenehala hoditi v šolo, namesto tega je leta 2018 pred švedskim parlamentom začela svojo prvo stavko in od politikov zahtevala odločne ukrepe v prid podnebja.
Istega leta je bilo objavljeno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) z naslovom „Globalno segrevanje za 1,5°C”, ki se je izkazalo za ključni dokument v polemiki o podnebju. Poročilo je analiziralo posledice globalnega segrevanja in opozarjalo, da se bo ob pomanjkanju kakršnega koli ukrepanja povečalo tveganje za nastanek resnih posledic podnebnih sprememb, med drugim ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi in poplave priobalnih območij.
Zamisel o zelenem dogovoru je von der Leyen razglašala še pred pandemijo covida-19, ki je upočasnila delovanje v prid podnebnemu boju, in dobro leto po izbruhu protestov rumenih jopičev proti povišanju cen goriva v Franciji, ki so se pozneje razširili tudi v Belgijo, na Nizozemsko in Portugalsko. Napad Rusije na Ukrajino leta 2022 pa je povzročil, da se je močno povečal izvoz kmetijskih izdelkov iz Ukrajine v države Unije, kar je povzročilo nove napetosti na relaciji evropski politiki – kmetje.
Cilji so bili ambiciozni, a strah politikov je bil večji
Zeleni dogovor obsega vse sektorje gospodarstva – to je kompleksen načrt delovanja, ki naj bi pomagal preoblikovati gospodarstvo držav Evropske unije v bolj uravnoteženo in ekološko. Gre za izboljšanje naravnega okolja, manjšo odvisnost od uvoza trdih goriv s poudarkom na razvoj čiste energije. Vendar pa to ni bila ― kot se zdi nekaterim ― od zgoraj vsiljena zamisel “tehnokratske” Evropske komisije. Načrt so intenzivno usklajevali z vodji vlad držav članic in z večino poslancev Evropskega parlamenta.
Kot je portalu OKO.press povedal Wojciech Kukuła iz organizacije Client Earth, “se hoče Unija tudi spopasti z metanjem hrane proč, podpirati ekološko kmetijstvo in poskrbeti za dobrobit živali.” Te spremembe naj bi uvedli v okviru posodobitve skupne kmetijske politike, se pravi svežnja predpisov, ki jih je Unija sprejela za zagotovitev enotne politike na področju kmetijstva. Vendar pa se zaradi protestov kmetov "pred evropskimi volitvami to ne bo zgodilo."
Protestniki proti zelenemu dogovoru so zaostrili diskurz proti koncu decembra 2023. Nasprotovali so omejitvam izpustov dušika, zmanjševanju uporabe pesticidov in neuvedbi omejitev za gojenje živali, pa tudi nenadzorovanemu uvozu kmetijskih izdelkov iz tretjih držav, med drugim iz Ukrajine.
Po njihovem mnenju bi moral zeleni dogovor romati v koš. Tako so postavljali cestne zapore, se s traktorji vozili v središča mest in poslopja odločevalcev polivali z gnojnico. V številnih državah je prišlo do spopadov s policijo, gorele so pnevmatike in staro pohištvo. Med protesti v Bruslju je policija uporabila vodne topove. Na Poljskem je na začetku marca po izgredih pred Sejmom policija aretirala 55 oseb, ranjenih je bilo 14 policistov.
Pod pritiskom ogorčenih protestov, ki so paralizirali večino mest Evrope, so odločevalci sklenili opustiti nekatere ukrepe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Amandmaji za investicije v Pomurju gladko zavrnjeni: Kako so glasovali pomurski poslanci?
Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ob tem pa je bilo s strani opozicije vloženih več amandmajev, ki so se nanašali na projekte v Pomurju.
Zavrnite predloga o zmanjšanju uporabe pesticidov
Februarja 2024 je Ursula von der Leyen razglasila zavrnitev predloga o zmanjšanju uporabe pesticidov v kmetijstvu za polovico do leta 2030. Zavrnjene so bile tudi spremembe v skupni kmetijski politiki, katerih cilj je bil spodbujanje bolj uravnoteženih kmetijskih praks.
V kontekstu zadnjih odločitev evropskih politikov odnos volivcev do evropskega zelenega dogovora postaja eden izmed ključnih elementov kampanje volitev v Evropski parlament, zlasti za mlade, za katere je podnebje prednostno vprašanje.
Aktivisti: politiki so nas razočarali
Aktivisti, s katerimi se pogovarjamo, so razočarani, ker so se odločevalci uklonili pod protesti kmetov in političnimi pritiski skrajne desnice. Razlog so seveda evropske volitve in strah politikov glavne struje, da bodo skrajne stranke nasprotovanje kmetov in njim naklonjenega dela javnosti proti zelenemu dogovoru izkoristile kot odskočno desko za dobre volilne izide.
"Žalostno je, da evropski politiki opuščajo ambiciozne cilje podnebne politike. Še zlasti nas je osupnilo, ko smo se zavedeli, da vse, kar smo imeli za že doseženo, v resnici še ni zagotovljeno”, nam pove Annika Kruse iz nemške organizacije Fridays for Future.
"Zaskrbljeni smo zaradi tveganja zavrnitve katerih koli podnebnih ali ekoloških ukrepov na ravni Unije,” dodaja Julka iz poljske organizacije Extinction Rebellion. Po njenem mnenju je šokantno, da kmetje, ki "pri vsakdanjem delu doživljajo podnebno krizo," protestirajo z gesli proti pobudam, katerih cilj je varovanje podnebja.
Julia Keane, aktivistka Zadnje generacije, meni, da je to, da so odločevalci opustili nekatere točke politike v prid podnebja, žaljivo do državljanov Unije: "Milijonom državljanov in državljank so pokazali sredinec."
Aktivistki ni všeč tudi sprememba drže in stališč predstavnikov poljske politične scene. "Še nedavno so poljske politične stranke trdile, da je zanje pomembno stabilno podnebje,” pravi Julia. “Ko jim je to pomagalo združiti volivce, so odkrito kritizirali prejšnjo oblast zaradi zaviranja temeljnih sprememb. Zdaj sami ravnajo enako”, je prepričana.
"Kako imamo v razmerah političnega oportunizma lahko iskreno polemiko o stroških podnebnega kolapsa,” se sprašuje Keane in hkrati poudarja, da bodo stroški neukrepanja proti podnebni katastrofi “šestkrat višji od stroškov uvedbe ustreznih ukrepov.”
"Ogorčena sem," pravi Dominika Lasota, aktivistka iz Pobude vzhod. “Osebe, ki zasedajo pomembne položaje in za to dobivajo denar, se ne zanimajo za resne probleme, ki so za mlade stvaren stres in obremenitev."
Annika Kruse ima podobno mnenje: "Jezi me, da je za politike ponovna izvolitev na evropskih volitvah pomembnejša od podnebja."
Načrti za prihodnost ali kako prehiteti katastrofo
"Boj moramo začeti znova, to od nas zahteva še več dela," nam pove Kruse. Nemška aktivistka poudarja, da boj za prihodnost mladih rodov ne more temeljiti le na sodelovanju na volitvah. "Zadnja leta kažejo, da je treba delati več, saj tudi izbira naprednih politikov ne zadostuje.”
Hkrati pravi, da so volitve pomembne, saj izbira "demokratičnih predstavnikov" daje aktivistom "veliko svobodo pri izpeljavi učinkovitih protestov."
Navsezadnje gre za to, da bi uslišali njihov glas
Tommaso Juhasz, aktivist organizacije Ultima Generazione, italijanske frakcije Zadnje generacije: “Če bi verjeli, da je glasovanje edini način za spremembo položaja, ne bi postavljali uličnih zapor.”
Kruse pa vendarle dodaja: "Pred petimi leti, se pravi pred zadnjimi volitvami v Evropski parlament, se je nekaj takega kot zeleni dogovor zdelo nemogoče. Pa vendar ga imamo, po zaslugi zgodovinske udeležbe mladih volivcev leta 2019."
"Mobilizacija mladih leta 2019 je očitno spremenila podobo tistih volitev," poudarja Lasota.
Kruse pravi, da je ravno zato treba ukrepati in hoditi na proteste. "Včasih ne čutim motivacije in smisla protestov, toda očitno je, zlasti v Evropi, da ima tak boj smisel."
"Prav mladi volivci so v Evropski parlament izvolili napredne politike in nanje pritisnili, da bi oblikovali ustrezno podnebno politiko," poudarja Kruse. Hkrati pojasnjuje, da je evropski zeleni dogovor, ki je največji sveženj podnebnih predpisov na svetu, kljub vsemu "ogromen korak naprej in znaten napredek za številne evropske države."
Medtem pa Lasota meni, da ima zeleni dogovor pomanjkljivosti, ker “ne nalaga večjih davkov naftnim podjetjem.” Vendar pa je po njenem mnenju ogromen uspeh že dejstvo, da je podnebna politika postala temelj politike Evropske unije.
"Priznati moramo, da je mladim uspelo zganiti evropsko politično elito in narediti prvi ogromen korak v smeri naše realne varnosti spričo podnebne krize,” pravi aktivistka Pobude vzhod.
Je protest smiseln?
Kruse: "Včasih je težko verjeti, da zares lahko rešimo naš planet. Razmišljanje o prihodnosti je včasih tako strašljivo, da se raje posvečam temu, kar je tu in zdaj. Če ne bi verjela v smisel tega, kar delam, najverjetneje sploh ne bi protestirala.”
Lasota: “Zadnja leta sem se sprijaznila s tem, da so časi težki in bodo vse težji spričo novih tragedij, vojn in ekstremnih podnebnih pojavov, ki bodo ljudem uničevali domove in jim jemali zdravje in življenje.”
Juhasz pa dodaja, da se ljudje v glavnem ukvarjajo z vprašanji vsakdanjika: "Plačevati moramo najemnino, račune, imeti denar za hrano, javno zdravstvo pa praktično ne obstaja." Italijanski aktivist poudarja, da to ljudem akcije vendarle ne bo preprečilo, da bi se bojevali naprej: "Ne vemo, ali je možna sprememba sistema od znotraj, toda še naprej bomo poskušali postavljati ulične zapore in barvati poslopja odločevalcev z oranžno barvo, dokler ne bodo milijoni ljudi začeli korakati z nami po ulicah."
Aktivistka dodaja, da se zaveda, da podnebne krize ni mogoče v celoti rešiti. “Lahko jo le poskušamo zadržati ali pa dovoliti, da se bo zaostrovala. Naš cilj je sprememba politike in gospodarstva, da bi imelo čim več ljudi možnosti za varno in dostojno življenje”.
Razumemo, da je položaj kmetov težek
Aktivisti pojasnjujejo še, da je treba načrte ambicioznih podnebnih politik sprejemati ob upoštevanju vseh vpletenih oseb.
"Kmetom se ne čudim, da se jezijo," pravi Lasota. "Njihov položaj je že desetletja težak – najbrž vse od preobrazbe sistema na Poljskem, ko so zaradi svobodnega trga morali zapreti številna podjetja in zadruge," dodaja. Spominja se tudi, da je leta 2022 Pobuda vzhod hodila na skupne proteste s kmeti.
"Veliki akterji niso naklonjeni majhnim kmetom ali zadrugam. Velika kmetijska industrija dobiva ogromne dotacije, je usklajena z evropskimi oblastmi in uničuje trg majhnega kmeta, ki na Poljskem goji jagode," pojasnjuje aktivistka. Trdi, da je treba iskati rešitve, ki bodo “udarile po velikih korporacijah”. Treba je oblikovati take rešitve, ki bodo po eni strani odgovorile "na grožnje, kot je na primer suša, a bodo tudi podpirale najbolj pomoči potrebne, manjše kmete."
Lasota: “Ne jezijo me stavke kmetov – vsak ima pravico do protesta, še posebej ko je položaj v kmetijstvu tako zapleten. Najbolj mi gredo na živce starejši politiki, ki se raje pogodijo z velikimi poslovneži, kot da bi podprli poljske kmete in odgovorili na stvarne grožnje, kot je podnebna katastrofa.”
Annika Kruse ima podobno mnenje, toda poudarja, da ob skrbi za potrebe kmetov ne gre pozabiti na podnebno politiko: “V podnebni politiki ni izgovorov – rešitev za proteste kmetov ne more biti opustitev podnebnih ukrepov, ampak preprosto izboljšana podnebna politika, ki upošteva tudi glas kmetov.”
Julka iz organizacije Extinction Rebellion meni podobno: glasove vseh bi lahko upoštevali tako, da bi sklicali državljanske forume, ki bi odgovarjali na potrebe zaščite podnebja. Taka srečanja v forumih “bi morala združevati naključno izbrano skupino državljanov – predstavnikov kmetijstva, podnebnih in ekoloških organizacij, strokovnjakov in strokovnjakinj na področjih, kot so pravo, kmetijstvo, prehranska varnost in podnebje.” Rezultati tega dela “bi morali biti zavezujoči za politike in zakon, ki ga zastopajo.”
Kakšen bo novi Evropski parlament?
“Občutek imam, da večina kandidatov za Evropski parlament nima ideje, za kakšno Evropo se hočejo bojevati,” nam pravi Dominika Lasota. Ob tem dodaja, da so najpomembnejši izzivi, ki od politikov zahtevajo pogumne rešitve, poleg podnebne krize še “vojna blizu poljske meje, migracije, nepravičnosti in inflacija.”
Keane pa poudarja, da bi morali politiki ukrepati že zdaj, saj prava nevarnost šele prihaja: “Stojimo pred izbiro: bomo poskušali izpeljati čim bolj pravično preobrazbo ali raje pustimo ljudi same v obličju vse pogostejših suš, lakote, begunstva in nasilja,” pravi.
Aktivistka Zadnje generacije opominja, da ne poteka le boj za planet: "To ni vprašanje upanja – tu gre za preprečitev družbenega kolapsa, v igri sta življenje in varnost." Dodaja še, da gradnja nove, ogljično intenzivne infrastrukture in opuščanje podnebnih politik ljudi obsojata na trpljenje.
Lasota: "Ves čas moramo biti dejavni in spremljati delovanje politikov, ne glede na to, ali gre za nasmejanega Donalda Tuska ali skremženega Jarosława Kaczyńskega. Biti moramo budni, saj so politiki lahko še kako slepi za probleme in neodločni v obličju kriz. V sebi moramo krepiti vztrajnost za težke čase in se zavedati, da so naša prizadevanja pomembna."
"Ne glede na to, kakšni politiki bodo zasedali v Evropskem parlamentu, bomo enako zahtevali od njih, da bodo dorasli svoji nalogi in bodo zaščitili svoje državljane pred največjo grožnjo v zgodovini," prepričuje Keane.
Kot kaže poročilo Evropskega sveta o odnosih s tujino iz leta 2024 so podnebne spremembe za najmlajše evropske volivce najpomembnejše krizno vprašanje, ki ga morajo rešiti njihovi predstavniki.
Mladi za podnebno pravičnost v Sloveniji
Močno prisotno gibanje ozaveščenih mladih deluje tudi v Sloveniji, in sicer pod imenom Mladi za podnebno pravičnost. Gre za samoorganizirano, demokratično in raznoliko gibanje več kot sto posameznic in posameznikov iz vse Slovenije. Zavzemajo se za dostojno življenje vseh na ohranjenem planetu. Po načelih nenasilnega upora se borijo za konkretne, ljudem in okolju prijazne ukrepe, ter na dolgi rok želijo zgraditi alternativo sistemu izkoriščanja človeka in narave. Na polju mednarodnih odnosov tako denimo zahtevajo ustavitev nabave orožja, zmanjšanje vojaškega proračuna in preusmeritev teh sredstev za zeleni prehod, redno namenjanje proračunskih sredstev za mednarodno razvojno pomoč za prilagajanje podnebnim spremembam in omilitev podnebnih sprememb v državah globalnega juga ter vzpostavitev infrastrukture za sprejem podnebnih in drugih beguncev ter zagotovitev ugodnih pogojev za preselitev ter življenje v Sloveniji.
