Občina Veržej in veržejsko Društvo general Maister sta pripravila slovesnost, na kateri so – ob počastitvi spomina na konec 1. svetovne vojne in spomina na Maistrove borce iz občine, ki so se odzvali pozivu generala Maistra za osvoboditev severnih krajev Slovenije – na Domu kulture odkrili spominsko ploščo. Posvečena je prav Maistrovim borcem iz veržejske občine.
Plošča nosi napis: »Odločnim besedam Rudolfa Maistra 'Teh točk ne priznavam', so se v boju za ohranitev severne meje odzvali pogumni možje in fantje z območja sedanje občine Veržej.« To so bili:
Iz Veržeja Alojz Auer, Jože Babič, Anton Bobnjar, Alojz Fras, Jakob Fras, Anton Hanžekovič, Anton Kapun, Fran Kovačič, Ivan Kozar, Rudi Milfelner, Anton Osterc, Anton Prelog, Franc Sterniša, Ivan Sterniša, Jožef Sterniša, Martin Stranjšak in Martin Šonaja. Iz Bunčan sta bilia Anton Bolkovič in Jože Osterc, iz Banovec pa Jakob Novak in Jože Novak.
Ploščo sta odkrila najstarejša še živeča potomca Maistrovih borcev, Avgust Bobnjar in Mirka Topolovec.
Skočimo nazaj, v leto 1918, ko je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor in njegovo okolico za del Nemške Avstrije. 1. novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici na Melju izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«
Upravo na slovenskem Štajerskem je prevzel Narodni svet, ki je takrat majorju Rudolfu Maistru podelil naziv general. General Maister se je odločil za vojaški ukrep in je 9. novembra 1918 razglasil mobilizacijo. Temu so nasprotovali Nemci, pa tudi narodna vlada v Ljubljani. Slovenski fantje so se odzvali klicu generala Maistra, veliko jih je prišlo iz Prlekije in Slovenskih goric.V nekaj tednih je Maister zbral vojsko, ki je štela približno 4000 mož.
Župan Slavko Petovar je v svojem nagovoru povedal, da je Maister bil pomemben boj za ohranitev slovenstva: »Kar 21. mož iz Veržeja se je odzvalo pozivu in se priključilo Štajerskemu pešpolku; mnogi med njimi so se komaj vrnili iz bojišč prve svetovne vojne, pa so kljub temu sledili klicu za obrambo domovine.«
Spominske slovesnosti v Veržeju so se udeležile Zveza društev general Maister, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Zveza slovenskih častnikov in Zveza društev borcev za ohranjanje vrednost NOB; Društvo general Maister iz Veržeja pa je hkrati tudi razvilo svoj prapor.
Plošča nosi napis: »Odločnim besedam Rudolfa Maistra 'Teh točk ne priznavam', so se v boju za ohranitev severne meje odzvali pogumni možje in fantje z območja sedanje občine Veržej.« To so bili:
Iz Veržeja Alojz Auer, Jože Babič, Anton Bobnjar, Alojz Fras, Jakob Fras, Anton Hanžekovič, Anton Kapun, Fran Kovačič, Ivan Kozar, Rudi Milfelner, Anton Osterc, Anton Prelog, Franc Sterniša, Ivan Sterniša, Jožef Sterniša, Martin Stranjšak in Martin Šonaja. Iz Bunčan sta bilia Anton Bolkovič in Jože Osterc, iz Banovec pa Jakob Novak in Jože Novak.
Ploščo sta odkrila najstarejša še živeča potomca Maistrovih borcev, Avgust Bobnjar in Mirka Topolovec.
Skočimo nazaj, v leto 1918, ko je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor in njegovo okolico za del Nemške Avstrije. 1. novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici na Melju izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«
Upravo na slovenskem Štajerskem je prevzel Narodni svet, ki je takrat majorju Rudolfu Maistru podelil naziv general. General Maister se je odločil za vojaški ukrep in je 9. novembra 1918 razglasil mobilizacijo. Temu so nasprotovali Nemci, pa tudi narodna vlada v Ljubljani. Slovenski fantje so se odzvali klicu generala Maistra, veliko jih je prišlo iz Prlekije in Slovenskih goric.V nekaj tednih je Maister zbral vojsko, ki je štela približno 4000 mož.
Župan Slavko Petovar je v svojem nagovoru povedal, da je Maister bil pomemben boj za ohranitev slovenstva: »Kar 21. mož iz Veržeja se je odzvalo pozivu in se priključilo Štajerskemu pešpolku; mnogi med njimi so se komaj vrnili iz bojišč prve svetovne vojne, pa so kljub temu sledili klicu za obrambo domovine.«
Spominske slovesnosti v Veržeju so se udeležile Zveza društev general Maister, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Zveza slovenskih častnikov in Zveza društev borcev za ohranjanje vrednost NOB; Društvo general Maister iz Veržeja pa je hkrati tudi razvilo svoj prapor.