Že nekaj let se kot stara plošča v pomurskem prostoru ponavlja želja po ustanovitvi pokrajin. To je moč slišati na vsakem zasedanju pomurskih županov v okviru sveta pomurske razvojne regije (svet regije) ne glede na to, ali so pokrajine sploh na dnevnem redu. Po večletnem procesu priprave pokrajinske zakonodaje je državni svet, ki je imel vlogo koordinatorja pri projektu, zakonodajni sveženj lanskega julija vložil v državni zbor, a hitro je bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha. Vlada Roberta Goloba se je namreč do zakonodajnega predloga opredelila negativno, po volitvah v državni svet pa je ta v novi sestavi tudi umaknil sveženj treh pokrajinskih zakonov, ki so bili obsojeni na poraz, iz zakonodajnega postopka. Tudi sicer je bilo glede predlogov treh zakonov, zakona o ustanovitvi pokrajin, zakona o pokrajinah in zakona o financiranju pokrajin, precej kritičnih glasov. Tako glede prevelikega števila pokrajin, teh naj bi bilo 15 skupaj s posebnim statusom Ljubljane, kakor glede nejasnih nalog in virov financiranja. Ustanavljanje pokrajin je zato znova zastalo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S tomosi iz Serdice do Ohrida
Na pot so krenili v nedeljo zjutraj.
»To bi bila zelo nevarna poteza«
To ni omajalo volje pomurskih županov, ki so na seji sveta regije lanskega avgusta ponovno pozvali vlado, naj se postopki glede ustanovitve pokrajin nadaljujejo, ob tem pa so izrazili podporo ustanovitvi pilotske pokrajine Pomurje s sedežem v Murski Soboti. Uresničitev te želje so naložili na pleča pomurskih poslancev in ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška ter kmetijske ministrice Irene Šinko. Ideja o pilotski pomurski pokrajini, ki naj bi odprla pot celoviti regionalizaciji Slovenije, ni nova. Prvi jo je glasno omenjal že leta 2018 dobrovniški župan Marjan Kardinar in pozval k začetku postopka ustanovitve pokrajine Pomurje, kar je obravnaval in potrdil celo dobrovniški občinski svet. O takšni rešitvi, Pomurju kot poskusnem zajčku, je govoril tudi moravskotopliški župan Alojz Glavač. Zaradi pravnih in političnih pomislekov predlog ni padel na plodna tla, a očitno so koncept posvojili v državnem svetu, čeprav verjetno ne tako, kot bi si v Pomurju želeli. Državni svet pod vodstvom predsednika Marka Lotriča namreč kljub umiku pokrajinskega svežnja iz državnega zbora vsaj na videz nadaljuje proces ustanovitve pokrajin, in sicer v okviru delovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje. Članica te je tudi prekmurska državna svetnica Jasmina Opec Vöröš, ki pravi, da je namen delovne skupine izboljšanje že pripravljenih pravnih podlag za ustanovitev pokrajin. »Pričakovali smo, da bomo ta proces konstruktivno peljali v sodelovanju z vlado, ki si je 'regionalizacijo Slovenije z ustanovitvijo manjšega števila avtonomnih regij' dala kot zavezo v koalicijsko pogodbo. Vendar je vlada spremenila svoje mišljenje, češ da ima trenutno v teku preveč drugih reform in tako ustanovitev pokrajin ni njena prioriteta,« je kritična Opec Vöröševa, ki pa dodaja, da bodo kljub temu jeseni v državnem svetu nadaljevali delo. Na zadnji, tretji seji delovne skupine je tako tudi poudarila, da morajo sedanji predlog pokrajinske zakonodaje izboljšati in zakone nato ponovno vložiti v državni zbor. Po prvotni časovnici naj bi se to zgodilo že septembra, a je zdaj govor o zamiku tega dejanja v leto 2025, saj se v državnem svetu zavedajo, da ni realne možnosti, da bi ustanovitev pokrajin dobila podporo te vlade oziroma aktualnega sklica državnega zbora.
So pa v državnem svetu oziroma konkretno predsednik Lotrič in sekretarka Monika Kirbiš Rojs kot predlagatelja očitno naklonjeni kompromisni rešitvi z uvedbo pilotne pokrajine, ampak ne na modelu pokrajine Pomurje, ampak pokrajine Gorenjske. Kot so navedli v državnem svetu, ima ta prepoznano ime, regijsko središče v Kranju in tvori ozemeljsko zaokroženo enoto. Temelji na obstoječi upravni strukturi na ravni dvanajstih razvojnih regij, pri čemer bi dosedanjim organom odločanja dodali še pokrajinski svet, ki bi mu predsedovala zaupanja vredna oseba v regiji. Poleg določitve članov pokrajinskega sveta bi bilo treba v dogovoru z ministrstvi določiti še, katere naloge bi prenesli na pokrajinski svet in kako zagotoviti financiranje izvajanja prenesenih nalog, ki bi bile na operativni ravni v domeni regionalne razvojne agencije. Pri tem v državnem svetu dodajajo, da bo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj v prenovo zakona o skladnem regionalnem razvoju, katerega novela naj bi bila v zakonodajni postopek vložena v začetku prihodnjega leta, vključilo tudi zakonske rešitve za izvedbo tovrstne pilotne pokrajine. »Ideja o gorenjski pokrajini je prišla s strani predsednika državnega sveta, ki prihaja iz Gorenjske. Verjamem, da če bo res do ustanovitve pilotne pokrajine prišlo, bo odločitev, katero območje bo zajemala, strokovno pretehtana,« upa Opec Vöröševa, ki napoveduje, da bo državni svet od vlade v vsakem primeru pridobil jasno stališče, ali ta podpira vsaj projekt pilotne pokrajine, saj je po njenem mnenju centralizacija države vse večja ovira za enakomeren razvoj vseh delov države in za zagotavljanje enake kakovosti življenja za vse.
Kardinar ob tem opozarja, da bi bila ustanovitev pilotske pokrajine Gorenjske zelo nevarna poteza, saj bi pilotna pokrajina morala biti ena izmed najmanj razvitih v državi in ne obratno. Le takšna rešitev bi namreč omogočila resen korak k nadaljnji regionalizaciji. »Če bo tak predlog v državnem zboru dobil večinsko podporo, tudi pomurskih poslancev, bomo za večno izgubili priložnost,« meni dobrovniški župan, ki je razočaran tudi nad pomanjkanjem enotne regijske politike. »Danes smo priča zgolj boju za golo preživetje občin. To soliranje nas bo pokopalo,« je kritičen nad dogajanjem v Pomurju.