Vlada se je na včerajšnji seji izrekla o svežnju pokrajinske zakonodaje, ki ga je v državni zbor vložil državni svet in ni presenečenje, da predloga treh zakonov, ki predvidevajo obsežno teritorialno, upravno politično in fiskalno decentralizacijo, ne podpira. Tudi posamezni koalicijski poslanci so namreč že za naš medij izrazili nenaklonjenost do zakonodanjih pobud državnega sveta, ki so plod dvoletnega dela strokovne skupine pod vodstvom Boštjana Brezovnika, ravno tako pa je v intervjuju za naš časopis o umirjanju žogice govoril kohezijski minister Aleksander Jevšek, pod katerega resor bo ob reorganizaciji ministrstev, če bo do nje prišlo, prešel regionalni razvoj.
PREBERITE ŠE:
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
(REGIONALIZACIJA) Do pomurske pokrajine trnova pot
(INTERVJU) Aleksander Jevšek: »Lokalne volitve so povsem druga zgodba kot državnozborske volitve«
Predlogi rušijo celotni sistem državne uprave
"Vlada si prizadeva za pospešen razvoj vseh regij, pa vendar ocenjuje, da bo regionalizacija ob vseh izzivih, s katerimi se Slovenija sooča (svetovna varnost, energetska in podnebna kriza ter soočanje z epidemiološkimi razmerami zaradi civid-19,...) ta težko med prioritetami prihodnjega leta. Predlogi tako imenovane pokrajinske zakonodaje namreč spreminjajo in rušijo celotni sistem državne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku. Vlada ocenjuje, da je trenutno nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih imamo že danes, regionalnih razvojnih svetov in regionalnih razvojnih agencij, ki bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin," so sporočili po vladni seji in ob tem dodali, da v dosedanjih poskusih tudi ni bilo doseženo politično soglasje o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj bi jih bilo. Spomnili so tudi na rezultat in nizko udeležbo na posvetovalnem referendumu o prvem paketu pokrajinske zakonodaje leta 2008, ko je bila udeležba le okoli 11-odstotna, kar po mnenju vlade kaže, da niti širša javnost pokrajin ni prepoznala kot dejavnik decentralizacije oblasti v državi.
Potreba o(b)staja
Glede na pomanjkanje podpore v vladni koaliciji o svežnju pokrajinske zakonodaje, za katerega se je poleg državnega sveta zavzemal tudi predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da gre za dovolj domišljen predlog, da ga ne more nihče z levo roko zavreči, pa je sedaj dokončno jasno, da do ustanavljanja pokrajin v bližnji prihodnosti ne bo prišlo. Spomnimo, da so tudi pomurski župani na svoji junijski seji Sveta pomurske razvojne regije (svet regije) ponovno podprli ustanovitev pokrajin in k podpori pozvali tudi vlado in pomurske poslance, o tej temi pa bo beseda tekla tudi na naslednji seji sveta regije, ki bo potekala v sredo, 24. avgusta na sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Predsedujoči Jožef Škalič, župan občine Kuzma, je namreč to temo uvrstil na dnevni red, kljub temu, da je pomurske župane že premier Robert Golob na posvetu v Dobrovniku ob nedavnem regijskem obisku seznanil, da regionalizacije v teh časih in v taki obliki ne podpira. "Razmišljal sem, če bi to temo sploh uvrstil na dnevni red, glede na mnenje predsednika vlade, ampak mnenje predsedstva je, da podpiramo aktivnosti pri ustanavljanju pokrajin, zato poskušamo biti agresivni, saj čutimo potrebo po regionalizaciji in decentralizaciji," nam je pojasnil Škalič, ki meni, da bi se kljub drugim izzivom, kot so draginja in covid, ob obstoju politične volje vendarle morale tudi na področju regionalizacije stvari premakniti.
Vlada sicer podpira iskanje možnosti v smeri krepitve že vzpostavljenih institucij upravljanja na regionalni ravni, kot je Razvojni svet Pomurske regije in regionalne razvojne agencije - v Pomurju je nosilna Razvojni center Murska Sobota, ki splošne razvojne naloge v javnem interesu opravlja skupaj z Razvojno agencijo Sinergija, Prleško razvojno agencijo, Razvojno agencijo Gornja Radgona (PORA) in Zavodom za turizem in razvoj Lendava, a za krepitev tovrstnih institucij, torej povečanje njihovih pristojnosti, bi bila potrebna sprememba zakonodaje.
Na prihodnji seji sveta regije bo prisoten tudi kohezijski minister Aleksander Jevšek, ki bo po besedah Škaliča lahko navedel vladne argumente, zakaj tovrstne regionalizacije ne podpira, sicer pa bo Jevšek predstavil predvsem aktivnosti programiranja evropske kohezije v obdobju 2021-2027 in izzive, povezane s tem. Seji bo prisostvovala še kmetijska ministrica Irena Šinko, ki bo pomurske župane seznanila z aktualnimi informacijami o skupni kmetijski politiki v obdobju 2023-2027.