Da na Pokrajinsko in študijsko knjižnico (PiŠK) Murska Sobota že dlje časa pada temna senca, ni novost. O številnih problematikah, povezanih z delovanjem knjižnice, smo v našem časopisu že pisali. Tudi uporabniki knjižnice so že izrazili nezadovoljstvo, leta 2022 so v dopisu, ki smo ga prejeli v uredništvu, direktorici Klaudiji Šek Škafar med drugim očitali, da kakovost storitev pada, da se slabšajo odnosi z uporabniki, da iz knjižnice odhajajo najboljši kadri itn. Lani je zaradi okvare obstal tudi bibliobus, namesto katerega sedaj knjige po 12 pomurskih občinah in v Porabje razvažajo z dostavnim vozilom.
Lani pa je več uporabnikov knjižnice zmotilo še nekaj. Jeseni je bila v PiŠK na ogled razstava o madžarskem pisatelju Petru Nadasu, pri čemer je bil na plakatih večji del besedila v madžarščini in izpisan z večjimi črkami, manjši del besedila in z manjšimi črkami pa v slovenščini.
Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) v 23. členu med drugim navaja, da slovenščina v primeru, ko se pojavlja skupaj s tujim jezikom, ne sme biti manj poudarjena. Prav tako morajo biti besedila na območju RS najprej zapisana v slovenskem jeziku in šele nato v katerem drugem. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da knjižnica v Murski Soboti ni na dvojezičnem območju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Zaživelo bo spletno mesto, kjer bodo združeni ponudniki z Goričkega
Predstavili se bodo lahko ponudniki s področja turizma, pridelave in predelave.
Na zadevo opozorili slavisti
Z vprašanjem o ustreznosti položaja slovenskega jezika na omenjeni razstavi so se uporabniki knjižnice takrat obrnili na Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja (SDPPP). Predsednik društva Franci Just je o zadevi obvestil člane jezikovne komisije, ki deluje pri SDPPP, kjer so pritrdili ugotovitvam uporabnikov knjižnice in sestavili dopis ter ga 11. oktobra poslali svetu zavoda PiŠK, s čimer so pristojne v prvi vrsti želeli opozoriti na kršitev in pozvati, da do tovrstnih napak v prihodnje ne bi prihajalo. V dopisu so med drugim zapisali, da verjamejo, »da ustanova, ki si pripisuje vlogo enega 'od osrednjih prostorov izobraževalnega, znanstvenega, kulturnega in družabnega dogajanja v mestu in njegovi širši okolici' in je med svoje temeljne vrednote zapisala 'spoštovanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine', skupaj z organi upravljanja zmore osnovno spoštovanje slovenskega jezika kot konstitutivnega dejavnika slovenske nacionalne identitete, zato do konca oktobra 2024 pričakujemo pojasnilo sveta zavoda PiŠK o tej zadevi. Če odgovora ne bomo dobili, bomo primorani o primeru obvestiti pristojne institucije v Republiki Sloveniji in javnost«.
30. oktobra se je z elektronskim sporočilom na dopis po pooblastilu predsednika sveta zavoda Romana Ratkaia skopo odzval namestnik direktorice, ki je že dlje časa bolniško odsotna, Albert Halasz. V odgovoru SDPPP je zapisal zgolj, da se je svet zavoda seznanil z vsebino dopisa, da pa je obravnava vsebine v pristojnosti strokovnega sveta knjižnice. Svet zavoda se tako do konkretne zadeve ni opredelil. Jezikovna komisija SDPPP je nato 11. novembra dopis poslala še strokovnemu svetu PiŠK in v vednost tudi občinam ustanoviteljicam zavoda ter občinam pogodbenicam. SDPPP ni dobilo nobenega odziva občin, predsednica strokovnega sveta Lidija Kreft pa je 29. novembra društvu odgovorila, da so v zvezi z dopisom sklicali korespondenčno sejo, kjer so sprejeli sklep, »na podlagi katerega bomo pristojno ministrstvo za kulturo zaprosili za razlago zakonskih in podzakonskih predpisov. Na osnovi prejetega odgovora ministrstva za kulturo bo strokovni svet PiŠK Murska Sobota razpravljal o dopisu SDPPP.«
Samo prelaganje odgovornosti
Tudi v našem uredništvu smo se z vprašanji, ali so zadevo že obravnavali in kakšne ukrepe so sprejeli, obrnili na strokovni svet knjižnice in prejeli zgolj skop odgovor Kreftove, da je dopis SDPPP v obravnavi, postopek pa še ni končan. Ob tem pa nam niso odgovorili na vprašanje, ali so bili pri oblikovanju letnega načrta dela knjižnice seznanjeni s tem, da bo razstava o Petru Nadasu dvojezična, in če so bili, zakaj niso opozorili na potrebo po upoštevanju zakona o javni rabi slovenščine.
Še prej smo se z vprašanji obrnili tudi na vodstvo knjižnice. Od direktorice Šek Škafar smo dobili le avtomatsko sporočilo o njeni odsotnosti, njen namestnik Albert Halasz pa nam je – enako kot takrat, ko smo poizvedovali o namenih knjižnice, da kupi nov bibliobus – odgovoril le, da ni pristojen za dajanje informacij o delovanju knjižnice medijem in da naj se obrnemo na svet zavoda. Tudi od tega organa nismo dobili konkretnih odgovorov, predsednik Roman Ratkai je odgovoril le, da so se z vsebino dopisa SDPPP seznanili. »Na podlagi informacij, s katerimi razpolaga svet zavoda, nobena izmed pristojnih institucij do tega trenutka ni potrdila očitane nezakonitosti. Kljub temu smo predmetno zadevo naslovili na pristojni organ knjižnice, to je strokovni svet, saj gre za vprašanje strokovne narave, ki ne sodi med pristojnosti sveta zavoda. Ob tem poudarjamo, da je zagotavljanje zakonitega delovanja javnega zavoda neposredna odgovornost vodstva knjižnice«. Vodstvo knjižnice, svet zavoda in strokovni svet tako odgovornost prelagajo drug na drugega.
Za kršenje zakona odrejena globa
»Odkrito povedano: pričakovali smo, da se bo svet zavoda PiŠK do zadeve opredelil, saj je med njegovimi nalogami, ki jih opredeljuje 17. člen odloka o ustanovitvi javnega zavoda osrednje splošne knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, tudi ta, da spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice. Pričakovali smo, da bo takšno jezikovno prakso, kot jo izkazuje omenjena razstava, opredelil kot nedopustno in sprejel ustrezne ukrepe, da podobnih primerov (ta, na katerega smo opozorili, namreč v PiŠK Murska Sobota ni edini) v prihodnje več ne bi bilo. Vsekakor pa smo takšno delovanje in predvsem odgovor ter s tem pripravljenost na diskusijo pričakovali od strokovnega sveta, saj se imenuje 'strokovni svet', ki mora torej odločati strokovno. Skrb za izobraževanje, s tem pa za jezik in razvoj kulture je ključna naloga javnega knjižničnega sistema v Sloveniji. Glede na (ne)odgovore obeh organov zaključujemo, da gre za izmikanje in odlaganje odgovornosti. Poudarjamo, da ne nasprotujemo temu, da je bilo besedilo na omenjeni razstavi o madžarskem pisatelju dvojezično, četudi Murska Sobota ni na dvojezičnem območju. Ne moremo pa pristati na podrejeno vlogo slovenskega jezika (besedilo v slovenščini je bilo bistveno krajše in z manjšimi črkami) in takšno omalovaževanje slovenskega jezika v javni kulturni ustanovi, ki je npr. v svoj strateški načrt za obdobje 2025–2030 kot temeljno vrednoto mdr. zapisala spoštovanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine. Od te institucije upravičeno pričakujemo tudi spoštovanje in ustrezno javno rabo slovenščine, uradnega jezika Republike Slovenije, ki pripadnikom drugih narodnih skupnosti zagotavlja zelo visoko raven uživanja jezikovnih in narodnostnih pravic. Tovrstna raba jezika, ki pomeni očitno nespoštovanje državnega jezika in tudi večinskih obiskovalcev in govorcev PiŠK Murska Sobota, bi nujno potrebovala jasno pojasnilo, vprašanja strokovne javnosti pa bi morala biti priložnost za pogovor o nadaljnjem sodelovanju in izboljšanju dela PiŠK, česar pa žal niso izkoristili,« izmikanje odgovorom v PiŠK komentirajo v SDPPP, ki so že novembra z zadevo seznanili tudi službo za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo in jih prosili za mnenje. Ta je v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi odgovorna za spremljanje uresničevanja ZJRS. Kot so jim takrat odgovorili, so njihove ugotovitve na mestu, iz službe so takrat tudi poklicali PiŠK, kjer so razstavo o Nadasu umaknili. Služba pa je ob tem društvu sporočila še, da naj bi se podoben primer v tej knjižnici že zgodil. Z vprašanji smo se na službo obrnili tudi mi, prav tako smo se obrnili na inšpektorat za kulturo in medije, ki je pristojen za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov na tem področju. Do oddaje članka v tisk odgovorov službe nismo prejeli, so nam pa sporočili, da bomo odgovore dobili. Medtem so z inšpektorata poslali odgovor, da s konkretnim primerom niso bili seznanjeni, »je pa v zvezi s PiŠK in javno rabo slovenščine inšpektorat prejel pred nekaj dnevi prijavo kršitve, ki navaja poimensko nedoločeno razstavo v PiŠK, ki naj bi bila predvsem v madžarščini, zato bomo vaše navedbe preverili skupaj z obravnavo navedene prijave«. Doslej v PiŠK še niso obravnavali nobenega primera kršenja ZJRS. V zvezi s kršitvami ZJRS so določene globe – za pravno osebo v razponu od 3000 do 40.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 250 do 2500 evrov.
Ni osamljeni primer
Kot že omenjeno, se na dopis SDPPP niso odzvali v občinah ustanoviteljicah, to sta občini Murska Sobota in Beltinci, ter občinah pogodbenicah. Da stanje v PiŠK ni dobro že od zadnje zamenjave direktorice, meni župan MOMS Damjan Anželj. »Odnosi so slabi, v kolektivu je čutiti neenotnost, vzpostavljenih je več taborov. To vpliva tudi na uporabnike in javnost. Moje osebno mnenje je, da noben javni zavod ne bi smel biti prizorišče političnih obračunavanj in nabiranja političnih točk, kar trenutno PiŠK je. Zadevo spremljamo. Ima pa PiŠK več ustanoviteljev, strokovni svet in svet zavoda. Tudi drugi organi morajo izvesti ukrepe. Problematizirana je tudi madžarizacija, na kar smo pozorni, tudi mene motijo določene stvari, a ponavljam, noben javni zavod ne bi smel biti parket nekega političnega obračunavanja, kar se je v knjižnici zgodilo, in to se tudi čuti navzven,« komentira Anželj.
Medtem je ravnanje PiŠK za nedopustno označila tudi predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Jožica Jožef Beg, ki jo je o zadevi seznanilo SDPPP, ona pa je s tem seznanila tudi komisijo za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Tako krovno slavistično društvo kot komisija bosta zadevo obravnavala na svojih sejah. Ugotovitvam SDPPP so pritrdili tudi drugi ugledni slovenski jezikoslovci, med njimi Kozma Ahačič in Marko Jesenšek. Prvi je poudaril, da je treba tovrstne primere dosledno prijavljati inšpektoratu za kulturo. »To je edini možni mehanizem poleg ozaveščanja,« meni Ahačič, Jesenšek pa je glede konkretne razstave dodal, da je »slovenski 'prevod' pravopisno in slogovno slab in si ga kulturna ustanova, kakršna je PiŠK, v javnosti ne bi smela privoščiti«. Dodal je še, da bi moralo vodstvo PiŠK odgovarjati za tak nedržavotvorni odnos do jezika, »sicer bodo podobni dogodki kmalu postali 'samoumevni' zaradi neučinkovite slovenske zakonodaje«.
Tudi sami pa smo se prepričali, da razstava o Petru Nadasu ni osamljeni primer, kjer se je slovenski jezik v PIŠK znašel v podrejenem položaju. Ob pregledu družbenega omrežja facebook smo naleteli na nekaj objav dogodkov in zapisov, v katerih je bilo besedilo v madžarščini zapisano pred besedilom v slovenščini ali pa besedila v slovenščini sploh ni bilo, denimo pri objavah o novih knjigah v madžarskem jeziku, ki jih je pridobila knjižnica. Morda se ob tem mimogrede velja vprašati tudi, zakaj PiŠK na svojih družbenih omrežjih obvešča le o knjižnih novostih v madžarščini, ne pa tudi v slovenščini.