Minulo soboto je bilo, tako kot že 22 let doslej, mogoče med 18. uro in polnočjo brezplačno obiskati prostore muzejev, galerij in drugih ustanov ter ta čas posvetiti kulturni dediščini, umetnosti, kulturi in zgodovini. Po vsej državi se je bilo mogoče udeležiti vodstev po razstavah, izkustvenih delavnic, predstavitev, pogovorov, koncertov, filmskih projekcij in drugih dogodkov.
Prav posebno je bilo tudi v Pomurskem muzeju v Murski Soboti, kjer so ob tej priložnosti odprli nove prostore prenovljenega dela stalne razstave Ljudje ob Muri. Prenova stalne razstave poteka že nekaj časa, po besedah direktorja Pomurskega muzeja Branka Kermana pa se tako postopoma poslavljajo od 25 let stare stalne razstave, ki je bila leta 1999 nagrajena s prestižnim priznanjem Evropskega muzejskega foruma za regionalne muzeje.
Za prevetritev stalne razstave so se v muzeju odločili zaradi novih arheoloških odkritij z impozantnimi najdbami, pridobili so tudi nove muzealije, posamezne zbirke so se dopolnile, po besedah Kermana pa, da bo širša javnost spoznala tiste dele prekmurske zgodovine in dediščino, ki jih doslej ni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Od lani so tako na ogled štirje prenovljeni prostori in hodnik, kjer si obiskovalci lahko med drugim ogledajo arheološke najdbe, ki prikazujejo smrt in verovanje v prazgodovinski skupnosti, Pomurje v čas rimskega imperija ter slovansko poselitev. Predstavljena je tudi verska podoba Pomurja, ki ga zaznamujejo katoličani, protestanti in židi, ter predstavitev cerkvene sakralne umetnosti. Nazorno je prikazana tudi pokrajina z vsemi geološkimi značilnostmi, kot so reka Mura, mlini in mineralna voda ter različni načini obdelovanja zemlje in spravilo pridelkov.
Od sobote na ogled trije prenovljeni prostori
Kustosi so v Pomurskem muzeju pripravili tri prenovljene prostore stalne razstave: vladarji, vojaki, rokodelci, ki predstavlja politično podobo Pomurja od 10. stoletja naprej, ko je po Muri potekala meja med nemško in madžarsko upravo. V drugem prostoru so predstavljeni pomurski rokodelci in obrtniki, kamor spadajo: lončarstvo, medičarstvo, čevljarstvo, kovaštvo; in cehi.
Če se sprehodimo naprej, najdemo zgodovino rodbine Szapary, ki je bila do leta 1934 lastnik soboškega gradu. Na ogled je postavljena njihova oprema, od zbirke orožja, kuhinjskih pripomočkov in drugi predmeti. Tam je tudi predstavljena zgodovina ostalih prekmurskih gradov.
Z novo pridobitvijo je direktor zelo zadovoljen, saj muzej s tem po njegovem mnenju dobiva nov sijaj in se odpira v popolnoma drugačni luči. "S to novo razstavo smo izpostavili stvari, ki v prejšnjih niso bile, predvsem del o geologiji in pokrajini. Tudi v delu o Szaparyjih so se nekatere stvari osvetlile, kar je povezano tudi s prihodom mlajših kustusov, ki imajo svoje poglede in želijo skozi razstavo dodati svoj pečat," je dejal.
"Smo varuhi dediščine, ki je krhka kot naša pokrajina, zato jo je treba varovati in ohranjati," je dejal in misli strnil z besedami prejemnice Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo Verene Perko, ki je poudarila, da so muzeji ogledalo družbe in ogledalo družbi.
Kerman je še ocenil, da so na poti do končnega cilja: celotne prenove, kar želijo izpeljati do naslednjega leta, ko bo muzej praznoval 70 let delovanja. Dejal je, da voljo in energijo v muzeju imajo, a so večji zalogaj finančna sredstva.
Nove prostore je v družbi direktorja odprla generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Slovenije Špela Spanžel.
Poudarila je, da so muzeji ključni kulturniki in zelo dobro uveljavljeni v družbi. "Muzeji že dolgo niso več zaprašene institucije –če so sploh kdaj bile –,ampak gre za prostore pričevanj, učenja in medgeneracijskega dialoga. Gre za odprte prostore, ki čuvajo informacije in jih predstavljajo na verodostojen način, kar je v sodobnem času posebnega pomena," je med drugim dejala in dodala, da je muzeje treba neizmerno spoštovati, tudi zaradi zaupanja ljudi. "Nedavna raziskava je pokazala, da so muzeji najbolj prepoznavne in verodostojne institucije," kar pomeni, da imajo pomemben prostor v družbi in jih je treba še bolj podpirati.
Odprtje prostorov je na grajskem dvorišču zaokrožil koncert skupine Šansonet, ki jo sestavljajo kitarist Nace Pogačar, harmonikar in pianist Jure Jordan Kozjak in vokalist Vid Palčnik. Zasedba se je "izoblikovala" leta 2016, vse od takrat pa so fantje zvesti izvajanju šansona, ki sicer izhaja iz Francije.
Poletna muzejska noč, ki torej tradicionalno poteka že od leta 2022, je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, ki se ji pridružujejo tudi drugi zavodi in ustanove. Letos je 79 muzejev, galerij in drugih zavodov brezplačen in pester program pripravilo na 162 prizoriščih in vabijo na 357 dogodkov.
