Ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne in 100. obletnici razglasitve Republike Avstrije sta Občina Radgona in Muzej v stari orožarni/Museum im alten Zeughaus izdala dvojezični zbornik V žarišču dogodkov 1918–1920 od Prekmurja prek Radgone do Cmureka. Sodelovali so zgodovinarji in drugi strokovnjaki iz Avstrije in Slovenije ter v svojih prispevkih z različnih zornih kotov predstavili pogled na dogodke, dogajanje in posamezne osebnosti. Dejstvo je, da je zmaga ali uspeh za eno stran za drugo pomenila poraz ali izgubo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Tok Mure določen za mejo
Reka Mura do konca 1. svetovne vojne ni bila mejna reka, pariška mirovna pogodba, podpisana 10. septembra 1919, pa je glavni tok reke Mure določila za mejo med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS ter s tem grobo spremenila življenje ljudi na obeh straneh reke. Radgona je postala razdeljeno obmejno mesto in ljudje so se morali naučiti živeti z mejo, v uvodu piše Beatrix Vreča, direktorica Muzeja v stari orožarni, in predstavi širši zgodovinski kontekst tega območja.
Dober poznavalec lokalne zgodovine Hermann Kurahs je v prvem prispevku predstavil boje v Radgoni in sporni vojaški izid, v svojem drugem prispevku pa se posvetil radgonskemu vprašanju na mirovnih pogajanjih v Saint-Germainu ter podrobno opisal znameniti napad na Radgono, ki se je zgodil 4. februarja 1919.Odlomke iz vojne kronike Karla Freybergerja, ki je od leta 1914 do leta 1922 skrbno zapisoval dogajanje, je izbrala in jih analizirala Marie Theres Zangger, posebej se je posvetila obdobju od novembra 1918 do decembra 1920. Gre za kronistov subjektivni pogled na dogajanje po 1. svetovni vojni, ki pokaže, kakšen vpliv je imela vojna na Radgono. Freyberger je bil v tistem času ravnatelj meščanske šole in je stanoval v Spodnjem Grisu.
Boj za ozemlje in prevlado
O Rudolfu Maistru in njegovi vlogi pri zasedbi severne narodnostne meje ter boju za Radgono piše Dragan Potočnik. Maribor je bil strateško mesto, ki so si ga želele tako nemške dežele kot Država SHS. Maister je 23. novembra s svojimi borci v samostojni akciji razorožil nemško zeleno gardo in najprej prevzel vojaško oblast in nato v Mariboru dokončno utrdil še slovensko politično oblast. Slovenci pa so počasi začeli prevzemati še sodstvo, šolstvo in upravo.Podrobneje piše tudi o boju za Radgono in o tem, kako so dozorevale ideje o zavzetju Prekmurja.
Podrobneje so opisani boji v Radgoni 4. februarja, ki so se končali z nemško-madžarskim porazom, Prekmurce pa ohrabrili v boju za priključitev k matičnemu narodu. V Saint-Germainu so potem Radgono zaradi sestave prebivalstva in gospodarstva dodelili Republiki Avstriji, Maribor pa Kraljevini SHS. Piše, da je po zaslugi Maistra in njegovih borcev nova meja med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS potekala od Dravograda do Gornje Radgone in po tej meji sta Apaško polje s pretežno nemško govorečim prebivalstvom in Spodnji Gris pripadla Kraljevini SHS, Radgonski kot s slovenskimi vasmi pa Avstriji.
Vojaško kariero slovenskega častnika Benedikta Zeilhoferja in njegovo vlogo v boju za Radgono je raziskala Mateja Močnik. Zeilhofer je poveljeval 6. stotniji Maistrove vojske, ki se je 1. decembra 1918 v popolni bojni opremi z vlakom prek Špilja odpravila proti Radgoni. Radgono so zavzeli brez prelivanja krvi, že januarja pa je v te konce na željo avstrijske diplomacije prišla ameriška študijska komisija.
Časopisi obravnavajo aktualne teme
Pravnik Dušan Ščap, ki se ukvarja z zgodovino Apaškega polja, tokrat načenja apaško vprašanje, kako je večinoma nemško govoreče prebivalstvo pripadlo Kraljevini SHS in kako so o tem poročali slovenski časopisi. Kraljevina SHS si je močno prizadevala dobiti Apaško polje, ker je bilo to izrazito kmetijsko območje in pomembno za oskrbo s hrano.O tem, kako je tednik Murska straža poročal o dogajanju v Radgoni, pa piše Ivan Rihtarič. Glasilo obmejnih Slovencev je prvič izšlo 19. aprila 1919 in je zastopalo Slovence na levem in desnem bregu Mure. Bilo je polno narodoljubnih misli, poročali pa so o dogajanju v Radgonskem kotu, o pariški mirovni konferenci in vprašanju ter slovenizaciji Radgone. Ko je šlo za vprašanje Radgone, so na naslovnici objavili uvodnik z naslovom Protestiramo!. Avtor ugotavlja, da je časopis zaznal kar nekaj problemov in aktualnih tem.
O državnih mejah v Prekmurju pa piše Metka Fujs, ki predstavi Prekmurje od srednjega veka. Kako je stoletja pripadalo Madžarski, o narodnemu prebujanju ter odločilni trianonski pogodbi, s katero je bilo Prekmurje priključeno Kraljevini SHS. Piše tudi o razpravah o statusu Prekmurja in možnosti avtonomije v novi državi, ki jo je zagovarjal Jožef Klekl, a do nje ni prišlo. Omenja tudi mnoga vprašanja in dileme, ki so se pokazali po priključitvi, pri uvedbi nove uprave, poleg tega ni bilo določeno, kateri teritorialni enoti pripada. Zato sta ga zasedli enoti dveh divizij, ena s poveljstvom v Zagrebu, druga v Ljubljani. Meje današnjega Prekmurja sta določili senžermenska mirovna pogodba z Avstrijo, ki je začela veljati 16. julija 1920, in trianonska
