Obseg pridelave konoplje v regiji in državi se počasi krči, opozarja pionir te dejavnosti v Sloveniji Dejan Rengeo. Letos tako v Pomurju konopljo prideluje samo še okoli 15 kmetov na skupno okoli 60 hektarjih površin, kar je za okoli 40 hektarjev manj kot lani. Največji vpliv na zmanjšanje obsega proizvodnje je imela lanska odločitev na ravni Evropske unije, po kateri so tako imenovane CBD izdelke uvrstili med novo hrano, ki se ne bi smela tržiti, dokler ne dobi potrditve o varnosti uporabe. »Naši inšpektorji so začeli takrat preganjati vse, ki so proizvajali CBD smolo. To preganjanje je sicer potem počasi izzvenelo, zato so nekateri nadaljevali s proizvodnjo, drugi pa so jo žal prekinili,« pravi Rengeo, ki poudarja, da so zadeve v praksi glede tega še danes nedorečene. »Vse je ostalo nekje na polovici. Proizvajalcev sicer več ne preganjajo, vendar ti na izdelke ne smejo pisati, da gre za prehranske izdelke, temveč za kozmetiko. Težava je v tem, da določbe iz direktive EU vsaka država članica rešuje po svoje, zato bi se moralo to vprašanje rešiti na ravni Evropske unije, do česar pa ni prišlo. Konoplja je zapostavljena tudi v Evropski uniji, ta niti ne nudi spodbud za širitev te industrije, ki je naravi prijazna, da bi lahko delali različne izdelke iz konoplje. Gre za kulturo, ki je v Evropi še vedno nezaželena. Mislili smo, da se bo to sčasoma spremenilo, pa se ne zgodi nič.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Ker so tako imenovani CBD izdelki najbolj donosni, je to imelo po mnenju Rengea največji vpliv na zmanjšanje povpraševanja po konoplji. »Pri konopljinih semenih in olju se povpraševanje ni dvignilo do te mere, da bi več ljudi začelo pridelovati konopljo.« Drugi razlog je bil, tako kot v večini kmetijskih panog, v epidemiji koronavirusa, zaradi katerega se je poslovanje na trgu ustavilo. »Nastale so zaloge, prav tako se je posledično povečal uvoz že pripravljenih ekstraktov iz Kanade in ZDA, kar vpliva na poslovanje malih pridelovalcev, saj ti posledično na trgu več niso tako zanimivi kot prej.« Rengeo pogreša tudi državne spodbude za sejanje konoplje po strniščih za namen ozelenitve. Je pa letos po besedah Rengea na pomurskih poljih zrasla lepa konoplja in pričakujejo dobro letino. »Bilo je dovolj vlage in tudi druge razmere so bile ugodne za konopljo, zato pričakujemo dober pridelek ob letošnji žetvi.«
Tudi največji slovenski pridelovalec konoplje Aleš Maroša iz Melinec pravi, da je moral skrčiti pridelavo zaradi zmanjšanja povpraševanja. Medtem ko je lansko leto prideloval konopljo na 30 hektarjih površin, jo je letos posejal na 22 hektarjih. »Vsa podjetja, ki so od nas kupovala konopljo za proizvodnjo različnih izdelkov, so ustavila proizvodnjo, pravijo, da jim je promet padel za polovico,« pravi Maroša, ki prav tako meni, da je svoje pri tem dodala še epidemija koronavirusa. Nekaj lanskega pridelka ima še danes shranjenega, kot pravi, začne tak pridelek po približno letu dni tudi izgubljati vrednost. Tudi sam opaža, da je na trgu več uvoženih sintetičnih izdelkov, ki pa niso tako kakovostni kot naravni. »Žal danes vsi gledajo samo na dobiček, ne pa na to, da bi prodajali kakovostne izdelke.«