V začetku leta je bila na oblasti še Šarčeva vlada in verjetno si ni še nihče predstavljal, kaj bo sledilo. Januarja se je zdelo, da bo kongres stranke Desus, kjer je dolgoletnega predsednika stranke izzvala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, eden odmevnejših dogodkov leta v strankarski politiki, a to je bil komaj začetek. »Imamo jasno stališče stranke in poslanske skupine, da želimo v tem trenutku sodelovati v obstoječi koaliciji. O tem, da bi delovali v drugi koaliciji, se sploh nismo pogovarjali. Prav tako je naše stališče, da z morebitno desnosredinsko koalicijo ne bomo sodelovali …,« je pred kongresom v intervjuju za Vestnik povedal vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša, kar po svoje kaže, kako zelo se je kasnejši razplet dogodkov razlikoval od takratnih pričakovanj. Na kongresu je zmagala Pivčeva, ki so jo podprli tudi v pomurskih odborih stranke, pri čemer so ti kasneje svojo odločitev večinoma obžalovali. Erjavec, ki je po porazu na kongresu napovedal umik iz politike in javnega življenja, pa se je še pred koncem leta vrnil na velika vrata.
Šarec se je uštel
Že konec januarja je tako prišlo do poteze, ki jo je kljub težavam pri vodenju dotedanje manjšinske koalicije petih raznovrstnih strank (LMŠ, SAB, SMC, Desus in SD) verjetno le malokdo pričakoval. Najprej je odstopil finančni minister Andrej Bertoncelj, ker se ni strinjal z vladnimi načrti v zvezi z odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kmalu za tem pa še predsednik vlade Marjan Šarec. S tem manevrom je hotel Šarec izsiliti predčasne volitve, saj je očitno ocenil, podobno kot številni politični analitiki, da stranka SMC pod vodstvom gospodarskega ministra Zdravka Počivalška ne bo šla v koalicijo s SDS. A se je pri tem uštel. Janez Janša, predsednik SDS, ki je na državnozborskih volitvah leta 2018 dobila največ glasov, je sestavil vladno koalicijo z NSi, SMC in Desus ter tako marca tretjič postal predsednik slovenske vlade.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Tak razplet dogodkov ni ostal brez posledic za nekatere pomurske politične akterje. Dejan Židan je takoj po izvolitvi Janše odstopil kot predsednik državnega zbora, konec maja pa je tudi vodenje Socialnih demokratov prepustil Tanji Fajon, ki je stranko najprej prevzela kot začasna predsednica, oktobra po zmagi na kongresu pa še kot predsednica s polnim mandatom. Čeprav sta se v času sestavljanja vlade omenjala Robert Celec in Mitja Slavinec kot kandidata za ministra za javno upravo oziroma izobraževanje, je Pomurje ostalo brez ministra, najvišje pozicioniran človek iz regije je državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damijan Jaklin, ki je prav tako še vedno župan Velike Polane.
Množica ukrepov
Janša je vodenje vlade prevzel ob začetku epidemije covida-19, ki je tudi zaznamovala delovanje vlade do danes. Zaradi nastalih razmer je vlada sprejela številne ukrepe za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom, o katerih smo podrobno poročali. Hkrati pa so, ker so omenjeni ukrepi zajemali tudi ustavitev javnega življenja in nekaterih dejavnosti, sprejemali tako imenovane protikoronske ukrepe pomoči za okrevanje gospodarstva po epidemiji, do konca leta so sprejeli že sedem tovrstnih zakonskih svežnjev. Mnenja o ukrepih so med gospodarstveniki in poznavalci zelo različna, medtem ko nekateri menijo, da so gospodarstvu v veliko pomoč, so kritični predvsem obrtniki in mali podjetniki, ki menijo, da jih bo zaradi zaprtja dejavnosti veliko propadlo. Dozdajšnje delovanje Janševe vlade je zaznamovalo tudi nestrinjanje dela javnosti z nekaterimi ukrepi, kar so nekateri množično izražali s konectedenskimi protestnimi kolesarjenji v središču Ljubljane in drugih večjih slovenskih mestih.
Prav tako je bil za nekatere nesprejemljiv odnos predsednika vlade do medijev, ki se je nekako začel z Janševim zapisom Vojna z mediji, objavljenim na spletni strani vlade maja letos. Veliko nasprotovanj, tako v stroki kakor tudi med nekaterimi koalicijskimi strankami, pa je bilo glede načrtovanih sprememb financiranja RTV in Slovenske tiskovne agencije.
Začelo in končalo se je z Desusom
Zaradi tovrstnih zadev in ideoloških vprašanj, ki jih je načenjal predsednik vlade, se je krepilo nezadovoljstvo predvsem med člani Desusa. Nezadovoljni so bili tudi zaradi razkritja nekaterih afer Pivčeve, ki je kasneje odstopila kot predsednica stranke, po decembrskem kongresu pa je vodenje stranke vnovič prevzel Erjavec, Desus odpeljal iz koalicije in napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice še pred novim letom. Že pred izstopom Desusa iz koalicije so se v strankah LMŠ, Levica, SAB in SD začeli povezovati v tako imenovano koalicijo ustavnega loka, za morebitnega predsednika vlade pa so bili pripravljeni podpreti ekonomista Jožeta P. Damijana, a je v tem trenutku ta možnost malo verjetna. Če bi opoziciji uspelo s konstruktivno nezaupnico, za izglasovanje katere ji sicer še vedno manjkajo trije glasovi poslancev v državnem zboru, bi novo vlado vodil Karl Erjavec.
Kaj vse se je dogajalo pri nabavi zaščitne opreme
Javnost so razburile tudi nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme, potrebne za spopad z epidemijo, ki jih je javnosti prvi na nacionalni televiziji razkril nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale. Pri nabavi zaščitne opreme je sodeloval tudi državni sekretar Damijan Jaklin, ki je bil takrat na čelu medresorske delovne skupine za pregled ponudb zaščitne opreme. »Naša skupina je delala transparentno, o tem obstaja pregledna dokumentacija. O vseh ponudbah, ki so bile v prvi fazi pregledane in poslane Zavodu za blagovne rezerve, so se tam samostojno odločali, s kom bodo sklenili pogodbo,« je povedal maja v intervjuju za Vestnik. Zadevo je preiskovalo tudi računsko sodišče, ki bo v zvezi s tem predvidoma kmalu objavilo revizijsko poročilo.
Horvat: »V tem času se v politiki ne bi smeli prerivati«
»Po padcu Šarčeve vlade smo bili najprej mnenja, da bi bilo za stranko najbolje, da gremo na volitve, ko pa smo videli, kako hitro se širijo okužbe, smo spremenili odločitev, saj je država hitro potrebovala stabilno vlado. Zelo smo pozorni na to, da se v teh razmerah gospodarstvo ne bi potopilo, kajti če se to zgodi, nam padejo tudi vsi drugi podsistemi, temu so namenjeni tudi protikoronski zakonski paketi. Ob začetku epidemije recimo nihče ni vedel, kakšne bodo posledice za šolstvo in zdravstvo,« o letošnjem političnem letu pravi poslanec Jožef Horvat, ki med uspehe vlade po lastnih besedah prišteva tudi izpogajana sredstva za Slovenijo v Bruslju. Glede trenutnih prizadevanj opozicije pa pravi: »Koalicija KUL je pod vodstvom Jožeta P. Damijana pripravila neki program, za katerega pa so ljudje iz akademske sfere ugotovili, da ni evropski politični program. A dejstvo je, da se o programu nihče več ne pogovarja, saj je ključni cilj KUL zrušenje aktualne vlade. Smo edini v svetu, ki to počnemo v času, ko je treba vsako minuto posvetiti spopadu z epidemijo in organizaciji množičnega cepljenja. V tem času se v politiki ne bi smeli prerivati.«
Židan: »Politika bi morala posnemati slovenske športnike«
Poslanec Socialnih demokratov Dejan Židan politično leto 2020 ocenjuje neuspešno. »Marjan Šarec je povsem brez potrebe prepustil vodenje vlade Janezu Janši, ta pa je pripeljal Slovenijo do tega, da imamo v državi največjo smrtnost zaradi epidemije. Upam, da se bo leto končalo z oblikovanjem nove opcije, ki bo bolje obvladovala epidemiološke razmere in druge težave, v katerih se je znašla Slovenija. V času krize bi morali dati ideološke in druge spore na stran, a tega žal v nekaterih drugih strankah niso upoštevali. So pa v letu 2020 slovenski športniki pokazali, da lahko uspemo tam, kjer je volja. Želim, da bi v naslednjem letu tudi v politiki prevzeli mentaliteto naših športnikov, ki so nam pokazali, da je treba trdo delati in pri tem sodelovati, saj je le tako možno dosegati uspehe.«
Aleš CipotDejan Židan pravi, da bi morali v času krize dati ideološke in druge spore na stran, a tega žal v nekaterih drugih strankah niso upoštevali.Na vprašanje, ali bo ob morebitnem uspehu konstruktivne nezaupnice sam kandidat za ministra, Židan odgovarja: »Zdaj sem poslanec in se v državnem zboru ukvarjam s številnimi pomembnimi projekti, temu želim še naprej posvetiti vso svojo pozornost.
