Svetovna zdravstvena organizacija debelost od leta 1997 opredeljuje kot bolezen, od takrat je tudi uvrščena med kronične presnovne bolezni. Danes že lahko govorimo o tako imenovani epidemiji debelosti, saj se je od leta 1975 število oseb, ki živijo z debelostjo, po vsem svetu skoraj potrojilo. Z njo živi na svetu okoli 650 milijonov odraslih in 124 milijonov otrok, število takih oseb iz leta v leto narašča tudi v Sloveniji. Ob svetovnem dnevu debelosti sta zato Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije organizirala okroglo mizo Debelost je bolezen, na kateri so strokovnjaki govorili o tej temi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prleški nogometaš ohranja zaupanje ameriških delodajalcev
Kljub poškodbi, ki ga je prikrajšala za večji del sezone 2023, je Žan Kolmanič iz Veržeja podpisal novo pogodbo z moštvom Austin FC.
Za debelost je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Debelost povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih, zmanjšuje življenjsko kakovost, poveča možnost obolevanja za številnimi drugimi boleznimi in skrajšuje življenjsko dobo, so našteli strokovnjaki ZKNB in Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Kot so dodali, je debelost za kajenjem na drugem mestu med odpravljivimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok umrljivosti v sodobni civilizaciji.
Debelost določamo z indeksom telesne mase (ITM). Normalen ITM je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije za odrasle ženske in moške med 18,5 in 24,9. O prekomerni telesni masi govorimo, kadar je ITM več kot 25, o debelosti pa, kadar je ITM 30 ali več. ITM izračunamo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih.
Skoraj polovica moških in ena tretjina žensk v Sloveniji je po podatkih strokovnjakov prekomerno težkih, z debelostjo živi 15,6 odstotka žensk in kar 20,7 odstotka moških, število ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo pa narašča s starostjo in vrh doseže v kategoriji nad 55 let.
Na debelost vpliva več dejavnikov, med najpogostejšimi je dedna zasnova, ki k nastanku bolezni prispeva v tridesetih do sedemdesetih odstotkih. Drugi dejavniki, ki bistveno vplivajo na debelost, so slabe življenjske navade, kot so slabe prehranjevalne navade in telesna neaktivnost, bolezni ščitnice in nadledvičnih žlez, uporaba nekaterih zdravil ali različni psihološki dejavniki. »Debelost lahko vpliva na različne psihološke procese. Telesna teža prispeva k temu, kako se vidimo in razumemo, pa tudi, kako vidimo druge in kako ti vidijo nas. Pogosta je tudi povezava med debelostjo in pojavom psiholoških problemov,« je bilo še slišati na okrogli mizi.
Bolezni, povezane z debelostjo
Z debelostjo je povezanih več bolezni, med drugim je eden od vzrokov za srčno-žilne bolezni, ki lahko vodijo do možganske kapi ali globoke venske tromboze. Debelost lahko povzroča tudi bolezni dihal, med pogostejšimi je sindrom prekinitve dihanja med spanjem. Med presnovnimi boleznimi, ki nastanejo zaradi debelosti, je sladkorna bolezen tipa 2, lahko pa se pojavljajo tudi bolezni prebavil, bolezni skeleta in sklepov, med njimi je najpogostejši degenerativni osteoartritis, in bolezni rodil, ki lahko privedejo do sindroma policističnih jajčnikov, neplodnosti ali motenj menstrualnega cikla. Velik vpliv ima debelost na nastanek že omenjenih psihičnih motenj, pa tudi na bolezni sečil ter bolezni raka, večja je pojavnost raka na požiralniku, žolčniku, dojkah, ledvicah, maternici ali prostati, so še pojasnili strokovnjaki.