V Banki Slovenije (BS) ugotavljajo, da finančni sistem ob ugodnih gospodarskih gibanjih v Sloveniji ostaja stabilen, za prihodnja četrtletja pa ruska vojaška agresija ter z njo povezane posledice in negotovosti povečujejo sistemska tveganja za finančno stabilnost.
Ob krepitvi makroekonomskih tveganj zaznavajo tudi nadaljnje povečanje obrestne občutljivosti bank zaradi velikega porasta pretežno stanovanjskih kreditov s fiksnim obrestovanjem. Poleg tega posebej izpostavljajo tveganje, povezano z nepremičninskim trgom. Beležijo namreč visoko rast cen nepremičnin, ki so po oceni BS že precenjene, in stanovanjskega kreditiranja.
V BS zato uvajajo ukrepe, s katerimi beželijo na eni strani omejiti prenos tveganj z nepremičninskega trga v bančni sistem, na drugi pa okrepiti odpornost bank ob morebitni realizaciji tveganj. Ob tem obstoječe omejitve kreditiranja prebivalstva deloma tudi sproščajo prek spremenjenih pogojev za odobravanje izjem. V BS posebej opozarjajo, da je za splošno ureditev razmer na stanovanjskem nepremičninskem trgu potreben sistemski pristop na državni ravni.
Stanovanjske nepremičnine precenjene tudi za več kot 10 odstotkov
Umirjanje gospodarske aktivnosti v začetku leta, ki je sledilo hitremu okrevanju ob vse manjšem vplivu epidemije, so v začetku leta stopnjevali ruska vojaška agresija in z njo povezane posledice in negotovosti. To je upočasnilo gospodarsko rast in ob negotovosti glede prenosa krize v prihodnje poslovanje izpostavljenih podjetij povečalo makroekonomsko tveganje, pojasnjujejo v BS.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Člani PGD Suhi Vrh navdušili s ponudbo hrane na slovenskem vikendu v Biogradu na moru
V enem popoldnevu so spekli okoli 300 langašev in namazali približno 500 kruhov.
V zadnjem letu se je izraziteje povečalo tveganje, ki izhaja iz slovenskega trga nepremičnin. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v zadnjem letu namreč močno zvišala, s čimer so cene tako nominalno kot tudi realno presegle doslej najvišje dosežene ravni iz leta 2008. Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom se je ob tem močno okrepila – potem ko je bila v prvi polovici leta 2021 še zmerna (v povprečju 4,8 %), se je do konca leta zvišala na 9,1 %, do februarja letos pa že na 10,2 %. Po oceni BS so cene stanovanjskih nepremičnin precenjene za 3 do 13 odstotkov. Ker se je v bilancah bank in hranilnic na račun zmanjšanja deleža posojil podjetjem v zadnjem desetletju bistveno povečal delež posojil gospodinjstvom, se je ranljivost bančnega sistema za morebitno korekcijo cen stanovanjskih nepremičnin povečala.
Velik porast fiksnega obrestovanja, predvsem na področju stanovanjskega kreditiranja (v tem delu se je fiksno obrestovanje povečalo za več kot polovico), povečuje obrestno tveganje. Banke opozarjajo, da morajo s tem tveganjem ustrezno upravljati.
V BS poudarjaho tudi, da bodo lahko negotovosti, povezane z rusko vojaško invazijo, v naslednjih četrtletjih dodatno okrepile tveganja v našem gospodarstvu in posledično bančnem sistemu. Kapitalska odpornost bančnega sistema ob še vedno visoki likvidnosti sicer ostaja srednja, vendar se ob morebitni zaostritvi razmer lahko poslabša. Ob tem dodajajo, da so med bankami v Sloveniji pomembne razlike v njihovi kapitalski ustreznosti.
Posledice vojne so se že v začetnem obdobju odrazile v likvidnostnih težavah Sberbank banke, vendar, kot poudarjajo v BS, so stopnjevanje tveganj za finančno stabilnost pravočasno ustavili s hitro in uspešno rešitvijo banke.
Prilagoditev makrobonitetne politike
V BS so se na naraščajoča tveganja za finančno stabilnost, ki izhajajo iz nepremičninskega trga, odzvali s prilagoditvijo makrobonitetne politike. Pri tem opozarjajo, da je za celostno ureditev razmer na trgu nepremičnin potreben sistemski pristop na državni ravni. Na ponudbeni strani namreč Slovenija v primerjavi z državami evrskega območja beleži večdesetletni primanjkljaj stanovanjskih investicij, kar močno vpliva na cene nepremičnin.
S svojim ukrepanjem želijo zagotoviti, da bo imel bančni sistem dovolj kapitala za soočanje s povečanimi tveganji, hkrati pa omejujemo prenos tveganj z nepremičninskega trga v bančni sistem. Z ukrepi želijo nadalje preprečiti, da bi prekomerna rast stanovanjskega kreditiranja privedla do sproščanja kreditnih standardov.
Ključni poudarki:
- Uvedba sektorskega blažilnika sistemskih tveganj: Za povečanje odpornosti na naraščajoča tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva, in gibanji na nepremičninskem trgu, je nujno potrebno, da imajo banke na voljo dovolj kapitala. Ta cilj zasleduje uvedba sektorskega kapitalskega blažilnika, ki stopa v veljavo s prihodnjim letom.
- S 1. julijem letošnjega leta uvajajo znižanje priporočenega razmerja med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje (LTV), in sicer za 10 odstotnih točk (z 80 % na 70 %). Ob tem za kreditojemalce, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, še naprej velja dosedanje priporočilo, da LTV ne preseže 80 %.
Omejitve na področju kreditiranja, ki se rahljajo:
- S 1. julijem bo možno kreditiranje tudi tistih komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska (seštevek 76 % bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane). Banke se lahko za to izjemo odločijo pri največ 10 % poslov.
- Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom, bodo izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva.
Olajšave tudi za normirance
Ravno tako pri Banki Slovenije uvajajo določene olajšave, in sicer pri izračunavanju izjem, kreditiranju samostojnih podjetnikov normirancev ter pri specifičnih posojilih, ki so zavarovana z vrednostnimi papirji ali državno garancijo. Za osebe, ki delujejo kot samostojni podjetniki z normiranimi odhodki ter za kredit zaprošajo kot potrošniki, se tako uvaja alternativni način izračuna kreditne sposobnosti. Po do zdaj veljavnih pravilih, ki sledijo davčni zakonodaji, se je v dohodek lahko upoštevalo do 20 % prihodkov iz dejavnosti, zmanjšanih za davke in prispevke. Po novem lahko banka dohodek oceni na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov iz računovodskih izkazov (v kolikor so ti na voljo), zmanjšanih za davke in prispevke.