Vlada je v sredini maja potrdila program odprave posledic neposredne škode po avgustovskih poplavah, ki je, kot so navedli, ključen za zagotavljanje virov ter realizacijo ukrepov obnove po največjih poplavah v zgodovini Slovenije. Program zajema prikaz ocene potrebnih sredstev državnega proračuna po posameznih ukrepih in predlagano višino potrebnih sredstev po posameznih letih. Skupno so potrebna sredstva, razdeljena po letih od 2024 do 2028, ocenjena na 2,33 milijarde evrov, od tega je kar 1,36 milijarde evrov predvidenih za sanacijo vodne infrastrukture.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Program zajema ukrepe za obnovo občinskih infrastrukturnih in drugih javnih objektov ter poškodovanih stavb v zasebni lasti, obnovo poškodovanih objektov vodne infrastrukture, izvedbo geotehničnih ukrepov – sanacijo zemeljskih plazov, nadomestitvene gradnje, obnovo kulturne dediščine in naravnih vrednot.
Do 27. junija 2024 je bilo iz državnega proračuna izplačanih 740 milijonov evrov za pomoč in odpravo posledic poplav. Že v okviru predhodnega programa odprave posledic škode po poplavah je država 117 občinam dodelila okoli 218,6 milijona evrov predplačil, od tega je 14 pomurskih občin prejelo dobrih 977 tisoč evrov. Predplačilo sredstev se je dodelilo lokalnim skupnostim na podlagi predhodnega programa odprave posledic nesreče do največ 40 odstotkov predhodne ocene neposredne škode na stvareh oziroma predhodne ocene škode na objektih v občinski lasti. Predplačila so bila namenjena sofinanciranju izvedbe nujnih ukrepov, navedenih v predhodnem programu. Med upravičene stroške sodijo izdelava potrebne projektne dokumentacije, izvedba gradbenih del, izvajanje gradbenega nadzora, plačilo stroškov začasnih nastanitev izseljenih prebivalcev in plačilo davka na dodano vrednost. Ocenjena škoda je morala znašati najmanj 20 tisoč evrov, predplačilo pa je bilo v prvem koraku izplačano največ v višini dvakratnika primerne porabe občine. Občine morajo v enem letu od sklenitve pogodbe o predplačilu poročati, kako so sredstva porabile.
Letos do polnega izplačila
Škodo v skupni višini 22,1 milijona evrov je po avgustovski ujmi prijavilo 20 pomurskih občin. Vse niso dobile pomoči. Kot je navedeno v predhodnem programu, ki je bil sprejet lansko jesen, občine Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Tišina in Moravske Toplice do predplačila niso bile upravičene zaradi neizpolnitve kriterijev, ni pa navedeno, zakaj predplačila ni dobila radenska občina. Da jim država kot edini občini v državi ni dodelila odobrenih sredstev, je župan Roman Leljak v zadnjih mesecih večkrat javno izjavil, nazadnje 7. junija letos, nekaj dni po novem hudem neurju, ki je prizadelo predvsem Boračevo. Radenska občina je po avgustovski ujmi prijavila za dobrih 232 tisočakov škode, kar je razvidno v obrazcih, ki so jih občine vnašale prek aplikacije AJDA.
Kje se je torej zalomilo?
Z ministrstva za naravne vire in prostor so nam poslali nejasno pojasnilo. »Na podlagi prejetih podatkov Občine Radenci z dne 31. 8. 2023 je bilo ugotovljeno, da niso vsebovali podatka o predhodni oceni škode za 4. avgust 2023. V nadaljevanju je bil na podlagi podatkov, kot so jih posredovale občine, pripravljen predhodni program za poplave 4. avgusta 2023, ki je bil sprejet 23. 9. 2023. Enajstega oktobra 2023 so iz Občine Radenci sporočili, da so narobe vnesli podatke. Občini je bilo predlagano, da se jim dodelijo sredstva iz rednega programa, ki je bil 16. 5. 2024 potrjen v vladi,« so odgovorili na naše poizvedovanje. Župan pravi, da bi jih na domnevno napako pri vnosu podatkov morali opozoriti in jim ponuditi možnost dopolnitve oziroma popravka, so pa sedaj res prijavili dva projekta, ki se nanašata na sanacijo dveh v lanski ujmi poškodovanih cest, in zdaj čakajo na odobritev. Kot dodaja, je o tem po letošnjem neurju govoril z Boštjanom Šeficem, državnim sekretarjem, ki je odgovoren za obnovo po poplavah, potem ko ni mogel vzpostaviti stika s premierjem Robertom Golobom. Šefic mu je zagotovil, pravi Leljak, da bodo uredili sredstva za prikrajšano radensko občino, pri čemer sam pričakuje, da bodo letos prejeli 100-odstotno izplačilo.
Soboška občina šele letos oddala zahtevek
V končnem programu odprave posledic avgustovske ujme izstopa tudi murskosoboška občina. V nasprotju z radensko ji je bilo že v predhodnem programu dodeljenih dobrih 49 tisočakov, a v majskem, končnem programu je navedeno, da občina ni dobila niti centa, ker ni oddala zahtevka. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so nam pojasnili, da se je soboška občina odločila, da bo oddala zahtevek, ko bo sredstva lahko usmerila v obnovo. Na občini pa zatrjujejo, da je postopek izplačila zahtevka predplačila v teku in tako teh dobrih 49 tisočakov pričakujejo v naslednjih dneh, saj je bilo poročilo o sanaciji škode po avgustovski ujmi odobreno in uspešno zaključeno.
Pogoj za državno pomoč po junijskem neurju je izpolnjen
Radenska občina, kakor tudi gornjeradgonska, si obetata državno pomoč tudi po letošnjem junijskem neurju, pri čemer za dodelitev pomoči oziroma predplačil veljajo enaka pravila kot pri lanski ujmi. Sklep o začetku ocenjevanja škode je Uprava RS za zaščito in reševanje izdala 26. junija, v mesecu dni morajo občinske komisije prijaviti škodo v aplikaciji Ajda. Škoda po junijskem neurju je bila evidentirana v 31 občinah, na območju Pomurja so bile poleg radenske in gornjeradgonske prizadete še občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Sveti Jurij ob Ščavnici. V Radencih in Gornji Radgoni so po prvotnih ocenah poročali o večmilijonski škodi, tako da je bil zagotovo izpolnjen pogoj, da mora škoda presegati 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, da lahko občine sploh računajo na državno pomoč.