Odkar je tudi Avstrija zaostrila ukrepe v boju proti širjenju novega koronavirusa, je postal položaj delavcev migrantov iz Slovenije negotov. V Avstriji je po oceni predsednika Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS) Maria Fekonje zaposlenih okrog 25 tisoč Slovencev, od tega jih je od osem do deset tisoč iz Pomurja. »Po mojih izkušnjah je največ teh delavcev zaposlenih v proizvodnji, gradbeništvu ter gostinstvu in turizmu,« je pojasnil in dodal, da so ravno te panoge obstale in tudi začele odpuščati. »Obstal je Strabag, največji gradbinec v državi, prav tako podjetje Magna. Števila delavcev migrantov iz Slovenije, ki so zaradi trenutne situacije ostali brez zaposlitve, še ne moremo natančno opredeliti. Lahko pa po zelo grobem izračunu ocenimo, da jih je okrog šeststo,« pove Fekonja in pojasni, da bi bilo lahko to glede na odzive v SDMS realno število brezposelnih v prvih štirih dneh po zaostritvi ukrepov. »Glede na število vseh zaposlenih Slovencev v Avstriji je to razmeroma malo, vendar je treba povedati, da gre zgolj za prve štiri dni. Kriza še niti približno ni na vrhuncu, dejstvo pa je, da je za ukrep, ki predvideva skrajšanje delovnega časa, v teh štirih dneh zaprosilo že 18 tisoč podjetij v Avstriji. To pomeni, da tudi delavci v teh podjetjih ne delajo več, njihova delovna razmerja se vzdržujejo zgolj iz državnih subvencij,« je pojasnil sogovornik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Enake pravice za delavce migrante
Da se odpuščanja slovenskih delavcev, zaposlenih v Avstriji, res vrstijo, so nam potrdili tudi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), območni enoti Murska Sobota, ter pri Evropskem portalu za zaposlitveno mobilnost (EURES). Kot so povedali, prejemajo v tem času zelo veliko telefonskih klicev in tudi prijav v evidenco brezposelnih oseb zaradi prenehanja dela in odpovedi pogodb o zaposlitvi v Avstriji. O tem, koliko je teh oseb, ne morejo govoriti. So pa pojasnili, da pripadajo delavcem migrantom ob prijavi na ZRSZ enake pravice kot delavcem, ki so izgubili delo v Sloveniji, saj se zavarovalne dobe iz Evropske unije seštevajo, pravice pa se uveljavljajo v državi stalnega prebivališča. »To je pravica do denarnega nadomestila v enaki višini in trajanju ter pravica pri posredovanju zaposlitve in kariernega svetovanja.« Delavci migranti za to potrebujejo podatke o zavarovalni dobi v Avstriji, kar lahko potrdijo z obrazcem U1 na avstrijskem zavodu za zaposlovanje (Arbeitsmarktservice oziroma AMS). »Ob tem se pogosto pojavlja težava zaradi različne delovnopravne zakonodaje v državah. V avstrijskih dokumentih je ob izgubi zaposlitve iz poslovnih razlogov pogosto navedena sporazumna prekinitev delovnega razmerja. Ti dokumenti ustrezajo pri uveljavljanju pravic na AMS, ne pa tudi v Sloveniji. Delavci zato potrebujejo svetovanje oziroma pomoč pri predložitvi ustrezne dokumentacije,« so še dejali.
Odsvetovali so podpis odpovedi delovnega razmerja
Na SDMS se je v teh dneh za pomoč in svetovanje po telefonu in elektronski pošti obrnilo od tristo do štiristo posameznikov. »Sprva smo ljudem predlagali, naj od delodajalca poleg sporazumne odpovedi zahtevajo tudi pisno potrdilo, da bodo po krizi ponovno zaposleni, kar bi pomenilo čakanje na delo od doma. Takšen ukrep je v začetku predlagalo tudi avstrijsko združenje delavcev Arbeiterkammer. Ko pa so sprejeli ukrepe, s katerimi bi zadržali čim več delovnih mest, so odsvetovali podpis kakršne koli odpovedi delovnega razmerja,« je dejal Fekonja in dodal, da delavcem sedaj svetujejo, naj se pred podpisovanjem kakršnega koli dokumenta posvetujejo z avstrijskim združenjem delavcev ali avstrijsko zvezo sindikatov ÖGB. Med delavci migranti, ki si kruh služijo v Avstriji, sta tudi Gregor Horvat s Pertoče in Alfred Potočnjek iz Večeslavec, oba zaposlena v tovarnah usnja. Z njima smo se pogovarjali na mejnem prehodu Kuzma, ko sta se vračala z dela v nočni izmeni.
Kot je pojasnil Horvat, bodo v podjetju do konca marca delali normalno, nato po skrajšanem delovnem času. »V tistem času bomo izkoristili nadure in dopust iz prejšnjega leta. Če bomo morali ostati doma dlje, bomo sicer pridelali minus ure, ki pa jih bomo nato nadomestili, ko bo podjetje začelo normalno obratovati,« je pojasnil. Potočnjek je povedal, da je v njihovem podjetju položaj podoben. »Letošnjega dopusta naj ne bi koristili, le lanskega in nadure. Če bi podjetje daljši čas ostalo zaprto, bomo ostali doma ter od države prejemali najmanj 80 odstotkov bruto plače.« Bojazni, da bi se v podjetju začela odpuščanja, za zdaj po njegovih besedah ni, kar jim je potrdilo tudi vodstvo.
Situacija ni rožnata
Drugačno izkušnjo ima sogovornica, ki ne želi biti imenovana. Zaposlena je v enem izmed hotelov v Loipersdorfu, kjer je položaj za delavce iz tujine precej bolj neugoden. »Hotel je zaprt. Zaposleni iz Avstrije so na čakanju. Z delodajalcem so podpisali tudi sporazum, da se bodo ob ponovnem odprtju hotela vrnili na delo. Delavci iz tujine pa v tem času koristimo nadure ter lanski dopust, kdor ga seveda še ima. Kdor ga nima, je bil že odpuščen,« je povedala. Dodala je, da je sama službo obdržala, saj je v hotelu zaposlena že nekaj časa. Prav tako je bila za ta čas premeščena na drugo delovno mesto in opravlja delo, ki mora biti tudi v času zaprtja hotela izvedeno. Z začetkom prihodnjega meseca bo začela delati po skrajšanem delovnem času. »Situacija ni rožnata. Tudi po koncu epidemije verjetno še nekaj časa ne bomo imeli rednega dotoka gostov. Predvideva se, da bo hotel zaprt vsaj pol leta,« je še povedala in dodala, da je kljub vsemu zelo hvaležna vodstvu, da ji je omogočilo obdržati zaposlitev.