Vse od leta 1999 se v Sloveniji izvaja projekt Formula Študent, v katerem študenti različnih fakultet mariborske univerze pridobivajo izkušnje na področju avtomobilizma in inženirstva. Ekipo so od vsega začetka sestavljali študenti, ki so želeli združiti interese in oblikovati izdelek, na katerega bodo ponosni. Izdelujejo dirkalnike in se udeležujejo tekmovanj po Evropi, kjer so konkurenčni večjim moštvom.
V aktualni ekipi je okoli 30 študentov, od tega jih devet prihaja iz pomurske regije. »Formula Študent je največji inženirski projekt na svetu. Deluje kot podjetje, v katerem se razvija in izdeluje visokotehnološki dirkalnik, s katerim se kasneje ekipe merijo med seboj,« pojasni eden od članov Bennet Markovič, ki je vodja aerodinamike. Ob njem so iz Pomurja še tehnični vodja Žiga Zver, vodja elektro sklopa Rene Potočnik, Aljaž Hanžel, Uroš Perkič, Dominik Gönc, Miha Plemenitaš, Anže Marin in Domen Kotnjek. Sogovornik pravi, da so se z nekaterimi študenti poznali od prej, v projektu pa so se našli naključno. »Še bolj nas je povezal, saj nas družijo podobni interesi ter ljubezen do razvijanja avtomobilov,« je pojasnil in dodal, da so trije Pomurci tudi vozniki na tekmovanjih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Pred kratkim je zasedba predstavila prvi električni dirkalnik. »Ideja se je začela z menjavo generacij v ekipi, pa tudi zaradi elektrifikacije na tržišču. Prav tako je k ideji pripomoglo, da z dirkalnikom z motorjem na notranje izgorevanje nismo bili toliko konkurenčni ekipam, ki so že tekmovale z električnimi dirkalniki. Po koncu lanske sezone smo zato naredili načrt za aktualno in se odločili za nov dirkalnik. Dogovorili smo se, da bomo prvo leto uporabili verižni prenos na diferencial, ki ga poganja elektromotor slovenskega proizvajalca Emrax. Uporablja jih tudi Pipistrel v svojih letalih,« je opisal. Letos Formula Študent tudi praznuje 25 let obstoja, kar jih uvršča med tri najstarejše ekipe na svetu.
Praktično iz nič razvili baterijo
Razvoj električnega dirkalnika je potekal od oktobra lani do letošnjega januarja ter je zajemal razvoj nove geometrije podvozja, aerodinamike, napeljave, pogonskega sklopa, karbonskih lokov in podobno. Študenti – prihajajo z mariborske ekonomske fakultete, fakultete za strojništvo in fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – so praktično iz nič razvili tudi baterijo, na kar so posebej ponosni. Markovič je pojasnil, da so se med delom srečali s številnimi izzivi, kajti predznanja o razvoju električnega dirkalnika niso imeli. »Slediti smo morali tudi pravilniku, ki je zapisan na 130 straneh in je za ekipe kot neka referenca za razvoj. Njegov glavni namen je varnost, torej da so dirkalniki varni za voznika in vse, ki se gibljejo okoli njega. Po razvojni fazi pa se je začela izdelava. Ta je trajala do začetka maja.« Nato je luč sveta ugledal dirkalnik z imenom Missy. Tehta okoli 180 kilogramov, kar ga uvršča med najlažje na svetu, poganja ga 80-kilovatni motor z baterijo 7,8 Wh, ki omogoča vožnjo do 30 kilometrov, in od nič do sto kilometrov na uro pospeši v le 2,9 sekunde.
Ko je bil dirkalnik izdelan, je sledilo testiranje, s katerim ekipa išče prave nastavitve, odkriva napake in jih odpravlja. Testiranje študenti opravljajo v Slovenji vasi, na progi Avto-moto zveze Slovenije, kjer izvajajo meritve z merilnimi napravami podjetja Dewesoft. »Merimo dinamične sile na podvozju, temperature celic v bateriji, temperaturo vode, temperaturo in napetost pretvornika, pospeške, pomike ... Testiranje začnemo takoj, ko je dirkalnik izdelan in se začne lepo vreme,« pove Markovič, ki prihaja iz Cezanjevec. V razvoj so vložili veliko ur in prostega časa. »Najslajši del projekta je, ko na koncu vidiš rezultat, še lepše pa, ko se dirkalnik prvič zapelje po progi. Bili so tudi dnevi brez spanca, ker nam nerešene težave niso dale miru in smo jih želeli razrešiti. Taki dnevi so sploh pred tekmovanji, ko na testiranjih odkrivamo napake in jih želimo še pravočasno odpraviti,« pravi Prlek. Nadaljeval je, da je dirkalnik poseben tudi zato, ker so se z njim vpisali v zgodovino kot generacija, ki je prva razvila električno različico.
Dobra odskočna deska
V letošnji sezoni se bo ekipa udeležila treh tekmovanj v Evropi. Nazadnje so bili na Madžarskem in opravili statična preverjanja. »Sodniki so preverili, ali je avtomobil res narejen po pravilniku, ali je varen za vožnjo. Preveril se je mehanski del, baterija, nizkonapetostna in visokonapetostna elektrika.« Čez dva tedna jih čaka tekmovanje v Švici, zatem na Češkem in še na Hrvaškem. Markovič je opisal tudi, kako ta potekajo. Najprej mora dirkalnik opraviti statični tehnični pregled, sledi dinamični tehnični pregled, v sklopu katerega se preverijo vodotesnost avtomobila, zaviranje, skakanje voznikov iz avtomobila, če pride do nevšečnosti med vožnjo, ter test nagiba. Nato se dirkalnik po sklopih predstavlja sodniku, ki je zaposlen na svojem področju v industriji. Tako se predstavi idejna zasnova, potek razvoja, validacija in podobno. Vsaka ekipa ima tudi svoj PR-sklop, kjer ekonomisti predstavijo poslovni načrt. Vsemu naštetemu sledi še tekmovanje v štirih disciplinah, v vožnji osmice, pospeševanju na 70-metrski ravnini, enem krogu vzdržljivostne dirke oziroma sprintu ter v vzdržljivostni dirki na 25 kilometrov. Vsaka ekipa ima štiri voznike, vsak posameznik pa lahko vozi le v dveh disciplinah.
Zver je član ekipe tri leta, Potočnik in Markovič dve, preostali so novi in so prvič sodelovali pri izdelavi dirkalnika. Naš sogovornik bi udejstvovanje v projektu priporočil vsakemu, ki ga zanimajo tehnika, hitri avtomobili in ki želi razvijati lastne ideje ter jih implementirati na dirkalniku. »Obkrožen si z ljudmi, s katerimi deliš enake interese in so na neki način tvoja druga družina.
Namen projekta pa je izobraževanje inženirjev, saj z delom dobimo izkušnje in po projektu sodimo v najbolj iskan kader na tem področju. Projekt ti da znanje, ki ga s knjigami in sedenjem v predavalnici ne moreš dobiti. Prav tako pa je to odskočna deska za poznejšo kariero v avtomobilski industriji.« Člane prav možnosti za zaposlitve, ki jih bodo imeli po projektu, ženejo naprej. »Obstaja tudi dober slogan o tem: Ko delaš nekaj, kar te veseli, ne delaš niti minute,« poudari Markovič. Pristavil je, da so bili člani iz Pomurja ves čas viden člen in so veliko pripomogli k razvoju dirkalnika. »Dokaz je tudi to, kje so nekdanji člani zaposleni, in sicer v svetovno znanih podjetjih, kot so Bugatti - Rimax, Škoda motorsport, Redbull Formula 1, Magna, Dewesoft, Skylabs, AVL ...«
Pomemben dejavnik udejstvovanja v projektu je tudi sklepanje navez in prijateljstev. V kampu so člani obkroženi z več kot dvesto drugimi študenti iz različnih držav. »Meni osebno pa je najboljša stvar pri projektu ta, da je možnost videti potek dirkalnika od ideje do izdelave, kar verjamem, da kasneje v službi ne bo več mogoče doživeti,« pravi študent. Ekipa se trenutno pripravlja na tekmovanja in teži k osvojitvi dobrega rezultata. »Verjamemo, da nam to lahko uspe, kajti dinamika vožnje in karakteristike dirkalnika so zares obetavne. V načrtu pa imamo tudi prenesti čim več znanja na nove člane in jih pripraviti za nadaljnja tekmovanja, obenem pa misli usmeriti že v naslednjo sezono,« sklene in doda, da projekt podpirajo številna znana podjetja iz Slovenije, prav tako nekatera iz naše regije.