Dobro leto dni izdeluje figure iz lesa oziroma lesene duhove (angleško wood spirit), velike do pol metra. »To izhaja iz 15. stoletja, ko so ljudje verjeli v različna bitja, tudi v lesene duhove. Verjeli so, da živijo v drevesih, da prinašajo srečo, bogastvo in dobro voljo. Ko so šli lovci na dolge poti v gozd, so za srečo potrkali na prvo drevo in s tem obudili ta bitja, da bi jih varovala. S tem je še danes povezano, da za srečo potrkamo na les,« pove sogovornik, ki les oblikuje v manjši delavnici v Črešnjevcih. Pod njegovimi rokami nastajajo še stenski obeski, verižice, obeski za ključe, lesene žlice in drug pribor, vse pa najdete pod imenom VP Woodart.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Vsega sem se naučil sam, z gledanjem posnetkov na spletu, in proces učenja še traja. Spoznavam različne vrste lesa, saj prej s tem materialom nisem nikoli delal. Umetnost sem imel rad, v otroštvu sem veliko risal, potem pa zaradi šole in službe prenehal, tako da sem sedaj zelo zadovoljen, da sem našel nov hobi,« pripoveduje. Ustvarjanje je za zdaj le prostočasna dejavnost, namerava pa sogovornik, ki živi v Gornji Radgoni, v bližnji prihodnosti registrirati osebno dopolnilno delo. To mu bo omogočilo, da bo izdelke predstavljal na razstavah, se udeleževal sejmov in jih prodajal.
Brada in grob videz
Lesene figure imajo podobo moža z brado, saj naj bi bili leseni duhovi po pričevanju iz zgodovine tako videti. Doslej je izdelal le en ženski motiv. »Teh še nisem tako vešč, saj so lahko moški obrazi z bradami bolj grobi, lahko se vidijo gube, pri ženskih podobah pa želim ustvariti bolj nežne in elegantne poteze in tega se še učim.« Pri delu uporablja različne vrste lesa. Razloži, da je za pribor uporaben les sadnih dreves, ker je bolj trpežen, izdelki iz njega pa bolj obstojni, za stenske obeske pa uporablja na primer hrastov les. »Uporabljam reciklirane kose lesa. Dosti jih dobim od prijateljev, velikokrat grem na sprehod ob Muri in najdem naplavljen les, pa tudi v gozdu najdem kakšne kose. Ker pa les doma uporabljamo za kurjavo, si tudi vzamem poleno in začnem ustvarjalni proces,« razlaga. Grobo podobo izdelkov ustvari z dletom, detajle pa izdeluje in brusi z bolj preciznimi rotacijskimi orodji.
Njegov doslej največji izdelek v višino meri skoraj en meter, za izdelavo pa je porabil približno dva tedna. Za manjši obesek potrebuje od osem do deset ur, za srednje velike izdelke pa od 30 do 50 ur, odvisno od trdote lesa. Ko jih dokonča, jih premaže z zaščitnim lakom, pribor pa še naolji. Za to uporablja hladno stiskana olja, kot so laneno, orehovo ali konopljino. Včasih rad eksperimentira tudi z barvami in takrat pridejo bolj do izraza gube, sicer pa se Radgončan trudi ustvariti čim bolj naraven videz.
Vračanje k naravi
Potem ko bo registriral svojo dejavnost, želi izdelke vključiti v ponudbo lokalnih trgovinic. »Lepo bi bilo, če bi bila to moja služba, vendar se zavedam, da bi potem moral v to vložiti precej več časa in si urediti domačo delavnico,« pravi. V prostoru, kjer sedaj ustvarja, bo prihodnji čas namenil izdelavi posod in skled, ne izključuje pa niti portretnih izdelkov iz lesa. Prav tako se še namerava naučiti uporabljati motorno žago. Od sorodnikov, prijateljev in drugih, ki so že videli izdelke VP Woodart, prejema pozitivne odzive. Opaža pa, da se nad ročno izdelanimi lesenimi izdelki bolj navdušujejo nekoliko starejše generacije, ki so navezane na naravne materiale. »Zdi se, da se vse bolj vračamo k naravi. Na voljo je vse več lesenega pribora in manj umetnih materialov,« je zadovoljen in pristavi, da je les surovina, ki je večna.
